Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.717-1.741)


  1.      rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko ♪
  2.      rúševnat  -a -o prid. (ú) redko rušnat: ruševnata tla ♪
  3.      rušílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. kdor ruši: barakarji so hoteli pregnati rušilce / ekspr. rušilci starega družbenega reda / ekspr. rušilec discipline, sloge 2. voj. hitra vojna ladja, oborožena s topovi, torpedi in raketami, zlasti za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago dva rušilca; križarke, fregate in rušilci / raketni, torpedni rušilec ♪
  4.      rušílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rušenje: rušilna sredstva / sporočilo o močnem, rušilnem potresu; rušilni učinek; rušilna moč / rušilna bomba bomba, ki ruši zaradi sproščenih eksplozivnih plinov / rušilna dejavnost vohunskih skupin ♪
  5.      rušílnost  -i ž (ȋ) sposobnost za rušenje: velika rušilnost dinamita ♪
  6.      rušína  tudi rúšina -e ž (í; ú) star. ruša: obložiti stezo z rušinami; kompost iz gnoja in rušin / sledovi koles na rušini ♪
  7.      rušínka  -e ž (ȋ) vrtn. prst iz preperele ruše: dodati rastlini rušinko in gnojevko ♪
  8.      rušítelj  -a m (ȋ) kdor ruši: rušitelji so začeli podirati hišo / ekspr. rušitelj enotnosti / ekspr. brezobzirni rušitelji tradicije ♪
  9.      rušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od rušiti: rušitev poškodovanih hiš ♪
  10.      rúšiti  -im, in rušíti in rúšiti -im nedov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo delati, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: rušiti staro hišo; začeli so rušiti barakarsko naselje / potres je rušil poslopja; narasle reke rušijo jezove, mostove; valovi rušijo breg izpodjedajo, izpodkopavajo; pren. rušiti temelje družbenega reda 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da zlasti kako stanje preneha: rušiti disciplino, slogo v kolektivu; rušiti ravnotežje / rušiti nočni mir kaliti; samo škripanje voza je rušilo tišino motilo 3. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: rušiti ideale; rušiti komu ugled / rušiti načelo enakopravnosti; rušiti oblast / rušiti patriarhalne odnose odpravljati rúšiti se, in rušíti se in rúšiti se 1. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati na dele, kose: stara hiša se počasi ruši; ekspr. z grozo je gledal, kako se mesto ruši v prah / razmočeno pobočje se ruši; skala se ruši kruši, drobi; tramovi so se lomili in stropi rušili podirali, udirali 2. publ. padati: izpodsekano drevo se je počasi rušilo / kamenje se je rušilo nanj / vse gorje se ruši na nas 3. ekspr. biti, obstajati pri kom v čedalje manjši meri: čutil je, da se ruši njegov notranji mir, vera v človeka // izgubljati pomen, veljavo, vrednost: stari družbeni red se je začel rušiti rušèč -éča -e: narasla reka je drla, rušeč vse, kar je dosegla; trušč rušečih se obokov ♪
  11.      rušítven  -a -o (ȋ) pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt ♪
  12.      rúšje  -a s (ū) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: krivenčasto rušje; macesen in rušje 2. drevje, grmovje rušja: težko je hodil skozi rušje; skriti se v rušju ♪
  13.      rušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se rad (po)ruši, zruši: iz blata zidane hiše so zelo rušljive / zavarovati rušljiva pobočja / rušljive skale krušljive, drobljive / ekspr. rušljivo ravnotežje ♪
  14.      rúšnat  -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica ♪
  15.      rúšnja  -e ž (ȗ) star. ruša: iz rušnje štrli kamen; sedeti na rušnji ♪
  16.      sámousmíljenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: od jeze in samousmiljenja je začela jokati ♪
  17.      samoúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško ♪
  18.      samoúštvo  -a s (ȗ) knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti ♪
  19.      sčeljustati  gl. izčeljustati ♪
  20.      séksus  -a m (ẹ̑) knjiž. spolni nagon: eros in seksus ♪
  21.      sêrbus  medm. (ȇ) nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: zaklical mu je: serbus ♪
  22.      sêrvus  medm. (ȇ) v meščanskem okolju, nekdaj, zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: med seboj so se pozdravljali: servus ♪
  23.      sesušíti se  -ím se [sǝs in ses] dov., sesúšil (ȋ í) knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil sesušèn -êna -o: sesušen škaf; sesušene ustnice ♪
  24.      shrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike ♪
  25.      simpátikus  in simpátik -a m (á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob razburjenju in naporu: parasimpatikus in simpatikus ♪

   1.592 1.617 1.642 1.667 1.692 1.717 1.742 1.767 1.792 1.817  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA