Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (1.642-1.666)
- razústnež -a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež ♪
- razústnik -a m (ȗ) knjiž. bahač, širokoustnež: to je velik razustnik ♪
- razústnost -i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti ♪
- razuševánje -a s (ȃ) glagolnik od razuševati: med taboriščniki so opravili razuševanje ♪
- razuševáti -újem nedov. (á ȗ) sistematično odpravljati, uničevati uši: razuševati s paro / razuševati potnike ♪
- razušíti -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil (ȋ í; ū ȗ) sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu ♪
- rébus -a m (ẹ̑) 1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi 2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus ♪
- rébusen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rebus: rebusna rešitev / rebusna umetnost ∙ ekspr. razvozlati rebusne napise skrivnostne, nenavadne napise ♪
- rendez-vous gl. randevu ♪
- reperkusíja tudi reperkúsija -e ž (ȋ; ú) mn., publ. posledica: spor med državama je imel škodljive reperkusije; tako ravnanje ne bo brez neprijetnih reperkusij / dviganje cen električne energije bo privedlo do reperkusij na cene izdelkov bo vplivalo ♪
- repúš -a m (ú) bot. rastlina z jajčastimi ali suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phyteuma: repuš že cvete / glavičasti repuš ♪
- repúšec -šca m (ȗ) bot. v skalnih razpokah rastoča blazinasta alpska rastlina s cveti v glavici podobnem socvetju, Physoplexis: šopasti repušec ♪
- retúša -e ž (ȗ) 1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše 2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami 3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš ♪
- retušêr -ja m (ȇ) fot. kdor se poklicno ukvarja z retuširanjem: zaposliti retušerja ♦ tisk. retušer klišejev ♪
- retušíranje -a s (ȋ) glagolnik od retuširati: delati napake pri retuširanju / barve za retuširanje; nož za retuširanje / retuširanje resničnosti ♪
- retušírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. fot. izboljšati fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: retuširati negativ, pozitiv; retuširati s svinčnikom, z barvo ♦ tisk. retuširati kliše 2. knjiž. spremeniti, olepšati: v poročilu je retuširal nekatera dejstva / zgodbo je pred objavo nekoliko retuširal retušíran -a -o: retuširana fotografija; v noveli je podal nekoliko retuširano podobo podeželja ♪
- rézus -a m (ẹ̑) zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov ♪
- Rhésus [rezus] neskl. pril. (ẹ̑) med., v zvezi Rhesus faktor in rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles: imeti pozitiven Rhesus [Rh] faktor ♪
- rícinus -a m (ȋ) 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa ♪
- rícinusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme ♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo ♪
- rítus -a m (ȋ) knjiž., redko obred: pogrebni ritus ♪
- robústen -tna -o prid., robústnejši (ȗ) 1. ki zaradi izredne telesne razvitosti deluje nerodno, okorno: robusten moški; z leti je postal robustnejši / samice so manj robustne od samcev / robustno telo // ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne deluje estetsko: robusten fotelj; robustno ogrodje; robustna vozila / izdelava je preveč robustna 2. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti: bil je nekoliko robusten; robustno dekle / biti robustne narave // ki ne vsebuje, izraža rahločutnosti, obzirnosti: robustno ravnanje / robusten glas / na sebi
ima nekaj zdravega, robustnega robústno prisl.: robustno izdelan avtomobil ♪
- robústnež -a m (ȗ) ekspr. robusten človek: ta robustnež zaleže za deset mož ♪
- robústnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost robustnega: kljub robustnosti je lokomotiva zelo hitra / njegove robustnosti so že vajeni ♪
- rousseaujevski -a -o [rusój-] prid. (ọ̑) tak kot pri Rousseauju: rousseaujevski vzgojni nazori; rousseaujevska sentimentalnost ♪
1.517 1.542 1.567 1.592 1.617 1.642 1.667 1.692 1.717 1.742