Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.626-1.650)



  1.      razpljuskávati  -am nedov. () 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje
  2.      razpljúskniti  -em dov.) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh
  3.      razpljúsniti  -em dov.) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh
  4.      razpúst  -a m () glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust drtva
  5.      razpustítev  -tve ž () glagolnik od razpustiti: razpustitev drtva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi
  6.      razpustíti  -ím dov., razpústil ( í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti drtvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpčèn -êna -o: razpčeni lasje; razpčena maščoba; razpčeno življenje; drtvo je razpčeno; prisl.: razpčeno živeti
  7.      razpúščati  -am nedov. (ú) 1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpčati lase; gube na krilu se že razpčajo 2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpčati drtva / razpčati samostane 3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpčati tablete v čaju // delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpčati maslo, mast razpúščati se 1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpčajo / spolno se razpčati 2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpčajo / v rebri se razpča prvi teloh začenja cveteti
  8.      razpčênec  -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpčenci
  9.      razpčênost  -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpčenega: razpčenost mladih ljudi; razpčenost in podivjanost otrok / spolna razpčenost ∙ ekspr. pri njih vlada precejšnja razpčenost precejšen nered
  10.      razrúšenje  -a s (ū) glagolnik od razriti: potres je povzročil razrenje mesta / razrenje moralnih vrednot
  11.      razrítev  -tve ž () glagolnik od razriti: razritev trdnjave
  12.      razrúšiti  -im, in razríti in razrúšiti -im dov.; ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razriti hišo; potres je razril veliko naselij; grad se je razril; ekspr. razriti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razriti ravnovesje v naravi / razriti družinsko življenje razrúšen -a -o: razrena hiša; mesto je bilo do tal razreno
  13.      razsênost  -i ž (é) lastnost, stanje razsenega: sod zaradi razsenosti pča
  14.      razsíti  -ím dov., razsúšil ( í) narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsilo deske, zemljo; kad se je razsila in pča razsèn -êna -o: razsen sod, škaf; razsena koža
  15.      razústen  -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje
  16.      razústiti  -im dov.) knjiž. razširiti, razglasiti: razustiti novico / komaj je razustil svojo namero, že so se mu posmehovali rekel, povedal razústiti se pobahati se, pohvaliti se: rad se razusti pred prijatelji
  17.      razústnež  -a m () knjiž. bahač, širokoustnež: bil je ošaben razustnež
  18.      razústnik  -a m () knjiž. bahač, širokoustnež: to je velik razustnik
  19.      razústnost  -i ž (ú) knjiž. bahavost, širokoustnost: ne marajo ga zaradi razustnosti
  20.      razevánje  -a s () glagolnik od razevati: med taboriščniki so opravili razevanje
  21.      razeváti  -újem nedov.) sistematično odpravljati, uničevati i: razevati s paro / razevati potnike
  22.      razíti  -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil ( í; ū ) sistematično odpraviti, uničiti i: raziti s paro / obleke so razili v posebnem kotlu
  23.      rébus  -a m (ẹ̑) 1. uganka, pri kateri je treba iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek: reševati rebus; križanke in rebusi 2. ekspr. kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: ta komedija je bila za občinstvo rebus; filozofski, umetniški rebus / on je zame velik rebus
  24.      rébusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rebus: rebusna rešitev / rebusna umetnost ∙ ekspr. razvozlati rebusne napise skrivnostne, nenavadne napise
  25.      rendez-vous  gl. randevu

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA