Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (1.617-1.641)
- ravnodúšnež -a m (ȗ) ekspr. ravnodušen človek: ni ravnodušnež, vsaka malenkost ga skrbi ♪
- ravnodúšnost -i ž (ū) stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost ♪
- razčustvovánost -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost ♪
- razčustvováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
- razkúštranček -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
- razkúštranec -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
- razkúštrati -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
- razluščíti in razlúščiti -im dov. (ȋ ú) knjiž. izluščiti: razluščiti fižol / razluščiti jedro problema ∙ knjiž. razluščiti uganko rešiti, razrešiti ♪
- razpljúskati -am dov. (ȗ) 1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo 2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje razpljúskan -a -o: razpljuskana voda ♪
- razpljuskávati -am nedov. (ȃ) 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje ♪
- razpljúskniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh ♪
- razpljúsniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh ♪
- razpúst -a m (ȗ) glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust društva ♪
- razpustítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razpustiti: razpustitev društva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi ♪
- razpustíti -ím dov., razpústil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti,
povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti ♪
- razpúščati -am nedov. (ú) 1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo 2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane 3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju // delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast razpúščati se 1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpuščajo / spolno se razpuščati 2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpuščajo / v rebri se razpušča prvi teloh začenja cveteti ♪
- razpuščênec -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci ♪
- razpuščênost -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost ∙ ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered ♪
- razrúšenje -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot ♪
- razrušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razrušiti: razrušitev trdnjave ♪
- razrúšiti -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje razrúšen -a -o: razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno ♪
- razsušênost -i ž (é) lastnost, stanje razsušenega: sod zaradi razsušenosti pušča ♪
- razsušíti -ím dov., razsúšil (ȋ í) narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča razsušèn -êna -o: razsušen sod, škaf; razsušena koža ♪
- razústen -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
- razústiti -im dov. (ú ȗ) knjiž. razširiti, razglasiti: razustiti novico / komaj je razustil svojo namero, že so se mu posmehovali rekel, povedal razústiti se pobahati se, pohvaliti se: rad se razusti pred prijatelji ♪
1.492 1.517 1.542 1.567 1.592 1.617 1.642 1.667 1.692 1.717