Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.601-1.625)


  1.      puškárjenje  -a s (á) glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje ♪
  2.      puškárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni ♪
  3.      puškárnica  -e ž (ȃ) 1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica 2. knjiž., redko strelna lina: streljati skozi puškarnico ♪
  4.      puškárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt ♪
  5.      puškárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva ♪
  6.      púšken  -kna -o prid. (ȗ) redko puškin: puškna cev / puškna piramida piramida pušk ♪
  7.      púškica  -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od puška: kje si pa dobil tole puškico / prinesti otroku konjička in puškico ♪
  8.      púškin  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puško: puškina cev; puškino kopito / puškini naboji ♪
  9.      puškinoslóvje  -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Puškina: razvoj slovenskega puškinoslovja ♪
  10.      púškomitraljéz  -a m (ȗ-ẹ̑) voj. orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih, lahka strojnica: streljati s puškomitraljezom ♪
  11.      púškomitraljézec  -zca m (ȗ-ẹ̑) voj. vojak, izurjen za ravnanje s puškomitraljezom: biti pomočnik puškomitraljezca ♪
  12.      púšpan  -a m (ū) okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana ♪
  13.      púšpanov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pušpan: pušpanov grm; pušpanov les / pušpanova živa meja ♪
  14.      rádioindustríja  -e ž (ā-ȋ) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije ♪
  15.      ravnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe ∙ ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen ravnodúšno prisl.: ravnodušno gledati, govoriti ♪
  16.      ravnodúšje  -a s (ȗ) knjiž. ravnodušnost: ohraniti ravnodušje / novice so poslušali s hladnim ravnodušjem ♪
  17.      ravnodúšnež  -a m (ȗ) ekspr. ravnodušen človek: ni ravnodušnež, vsaka malenkost ga skrbi ♪
  18.      ravnodúšnost  -i ž (ū) stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost ♪
  19.      razčustvovánost  -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost ♪
  20.      razčustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
  21.      razkúštranček  -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
  22.      razkúštranec  -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
  23.      razkúštrati  -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
  24.      razluščíti  in razlúščiti -im dov. (ȋ ú) knjiž. izluščiti: razluščiti fižol / razluščiti jedro problema ∙ knjiž. razluščiti uganko rešiti, razrešiti ♪
  25.      razpljúskati  -am dov. (ȗ) 1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo 2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje razpljúskan -a -o: razpljuskana voda ♪

   1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA