Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.542-1.566)


  1.      pústar  -ja m (ȗ) knjiž., redko maškara, pustna šema: sprevod pustarjev ♪
  2.      pústen  -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom ♪
  3.      pústež  -a m (ȗ) ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež ♪
  4.      pustína  -e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo ♪
  5.      pustínja  -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo ♪
  6.      pustinják  -a m (á) star. puščavnik: molitev pustinjaka / ne bodi tak pustinjak samotar ♪
  7.      pustínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pustinjo: pustinjske značilnosti / pustinjski veter puščavski veter / pustinjsko življenje ♪
  8.      pustíti  -ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega 2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran 3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje 4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik 5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu 6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega 7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala // s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj 9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje 10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti ● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered pustívši zastar.: odhitela je, pustivši otroka samega puščèn -êna -o: na vrtu puščeno orodje ♪
  9.      pustív  prisl. (ȋ) star., v zvezi v pustiv iti zapustiti (moža): žena mu je šla v pustiv / kmetje so šli v pustiv za delom po svetu, v tujino ♪
  10.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
  11.      pustolóven  -vna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko pustolovski: pustolovna usoda / pustolovno potovanje ♪
  12.      pustolóviti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu ♪
  13.      pustolóvka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka ♪
  14.      pustolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pustolovce ali pustolovstvo: pustolovski človek / pustolovsko življenje / pustolovski film, roman ♪
  15.      pustolóvstvo  -a s (ọ̑) nagnjenje k pustolovščinam: pustolovstvo jima je bilo v krvi; na pot se je odpravil zaradi pustolovstva ♪
  16.      pustolóvščina  -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina ♪
  17.      pústost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe ♪
  18.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele ♪
  19.      pustóšiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši ♪
  20.      pustóšnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom ♪
  21.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
  22.      pustótnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step ♪
  23.      pustovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem ♪
  24.      pustováti 1 -újem nedov. (á ȗ) praznovati pust: fantje in dekleta so pustovali ♪
  25.      pustováti 2 -újem nedov. (á ȗ) zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi ♪

   1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542 1.567 1.592 1.617 1.642  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA