Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.492-1.516)


  1.      primojdúševec  -vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec ♪
  2.      primòjdúši  in primojdúši medm. (ȍ-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te ♪
  3.      priokús  -a m (ȗ) 1. dodaten, za jed, snov neznačilen okus: smetana iz svežega mleka je brez priokusov; voda v gumijasti posodi dobi neprijeten priokus; vino je imelo priokus po zemlji // ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: občutiti sovraštvo s priokusom ljubezni ∙ ekspr. pisateljeva ironija je dobila trpek priokus je postala nekoliko trpka; publ. opera je ohranila nekaj baročnega priokusa značilnosti 2. knjiž. okus, občutek: zbudil se je z neprijetnim priokusom v ustih; pren. razšla sta se z grenkim priokusom ♪
  4.      pripúst  -a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu ♪
  5.      pripústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih ♪
  6.      pripustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave ♪
  7.      pripustíti  -ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica ♪
  8.      pripúščanje  -a s (ú) glagolnik od pripuščati: pripuščanje k izpitom / pripuščanje možnosti / pripuščanje samice ♪
  9.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem ◊ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti ♪
  10.      prislúškati  -am nedov. (ȗ) redko prisluškovati: nihče ni mogel slutiti, da je prisluškal / gledal je in prisluškal, a vse je bilo tiho ♪
  11.      prisluškávati  -am nedov. (ȃ) redko prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda ♪
  12.      prislúškniti  -em dov. (ú ȗ) redko prisluhniti: ko je zaslišal svoje ime, je prislušknil / stopila je k vratom in prislušknila, a bilo je vse tiho ♪
  13.      prisluškoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
  14.      prisluškoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
  15.      prisluškoválnica  -e ž (ȃ) prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice ♪
  16.      prisluškovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati; naprave za prisluškovanje / prisluškovanje šumom v gozdu / prisluškovanje stiski mladega človeka ♪
  17.      prisluškováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo ● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko ♪
  18.      prisušíti se  -ím se dov., prisúšil se (ȋ í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn -êna -o: sledovi prisušene krvi ♪
  19.      priušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke ♪
  20.      priúšnik  -a m (ȗ) knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj ♪
  21.      prmèjdúš  in prmejdúš medm. (ȅ-ū; ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne boš šel z nami, prmejduš / v prislovni rabi obljubil je za prmejduš, da pride zagotovo ♪
  22.      prmèjkŕšendúš  in prmejkŕšendúš in prmèjkŕščendúš in prmejkŕščendúš medm. (ȅ-r̄-ū; r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: prmejkršenduš, kako je danes mraz ♪
  23.      prmèjkúš  in prmejkúš medm. (ȅ-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: prmejkuš, zdaj pa grem ♪
  24.      prodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) redko prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta ♪
  25.      Prokrústov  -a -o prid. (ȗ) knjiž., v zvezi Prokrustova postelja kar nasilno prilagaja kaj določenim merilom, normam: ti predpisi so prava Prokrustova postelja / položiti na Prokrustovo posteljo ♪

   1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542 1.567 1.592  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA