Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.451-1.475)



  1.      prepúščanje  -a s (ú) glagolnik od prepčati: prepčanje vode / prepčanje postelje bolnemu tovarišu; prepčanje česa v najem / prepčanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepčanje koga samemu sebi
  2.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepčati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepča pča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepčati posteljo, sobo komu / prepčati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepčam stavbo občini 3. dopčati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepčati funkcije drugim / prepčati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepčala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepčal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepčati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepčajo gledanje neba fotografskim napravam / prepčati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepčali drugim; ta opravek prepčam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepčam bralcem / knjiga to prepča domišljiji bralcev / nova moda prepča dolžino oblek ženskam samim 6. dopčati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepčajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepčati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepčala / ekspr. prepčala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepčati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepčati gnojne bule ● ekspr. prepčati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepčali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepča; prepčal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepčalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepčal valovom / prepčal se je zanosu množice / jadrnica se prepča vetru // dopčati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepčati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepčati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepčati se razmišljanju prepčajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepčajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepčajoča zemlja
  3.      prepčênost  -i ž (é) dejstvo, da je kaj čemu prepčeno: v tem se kaže prepčenost cen vplivom trga / prepčenost samemu sebi
  4.      prerúšiti  -im, in preríti in prerúšiti -im dov.; ú) zastar. pretrgati, prekiniti: preriti molk; krik je preril tišino / govor so prerili z navdenim ploskanjem prerúšen -a -o: preren molk; razvoj je bil s tem preren
  5.      preskus  ipd. gl. preizkus ipd.
  6.      preskúšnja  -e ž () zastar. izpit: presknjo je naredil z odliko / stroge odvetniške presknje; sprejemna presknja; prim. preizknja
  7.      presítev  -tve ž () glagolnik od presiti: presitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presitev / presitev brejih krav ♦ vet. kužna presitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
  8.      presíti  -ím dov., presúšil ( í) 1. popolnoma, v celoti positi: presiti kruh; presiti klobase; luže so se v vročini presile; premaz se je že dobro presil // po površini positi: preden spravijo krompir v klet, ga presijo; na zraku se česen kmalu dovolj presi; ustnice se na mrazu presijo / prst se je dovolj presila, da se da orati 2. ponovno positi: presiti suho sadje, če se navzame vlage; presiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presila vso obleko 3. preveč positi: pazi, da perila ne presiš; detelja se je presila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presil presahnil; ekspr. presiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilnevrtn. presiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presèn -êna -o: presen kruh; dobro presen les; presene in razpokane ustnice; imeti preseno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presen zelo žejen
  9.      prešúšten  tudi préšten -tna -o prid. (; ẹ̄) nanašajoč se na preštvo ali preštvovanje: preštno razmerje; preštno življenje / prešten mož; preštna žena in njen ljubimec
  10.      prešúštnica  tudi préštnica -e ž (; ẹ̄) ekspr. poročena ženska, ki spolno občuje zunaj zakona: imajo jo za preštnico
  11.      prešúštnik  tudi préštnik -a m (; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati preštnika
  12.      prešúštvo  tudi préštvo -a s (; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti preštva / živeti v preštvu
  13.      preštvovánje  -a s () glagolnik od preštvovati: obsojati preštvovanje; zalotiti pri preštvovanju
  14.      preštvováti  -újem nedov.) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je preštvovala s sosedom
  15.      preusmerítev  -tve ž () glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov
  16.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet
  17.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig
  18.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje
  19.      preusmerjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na preusmerjanje: preusmerjevalni ukrepi v proizvodnji / preusmerjevalni tečaji za delavce tečaji za prekvalifikacijo delavcev
  20.      preustròj  -ôja m ( ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema
  21.      preustrojítev  -tve ž () knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov
  22.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil ( í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti
  23.      preustvarítev  -tve ž () glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita
  24.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost
  25.      preustvárjanje  -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA