Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.442-1.466)


  1.      prepljúsniti  -em dov. (ú ȗ) v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti ♪
  2.      prepúst  -a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali ● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost ◊ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito ♪
  3.      prepúst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso ♪
  4.      prepústen  -tna -o prid. (ú) ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo ♪
  5.      prepustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu ♪
  6.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
  7.      prepústnica  -e ž (ȗ) pismeno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico ♦ tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni ♪
  8.      prepústnost  -i ž (ú) sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo ♦ avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepuščenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri ♪
  9.      prepúšč  -a m (ȗ) knjiž., redko prepust: prepušč se je zamašil ♪
  10.      prepúščanje  -a s (ú) glagolnik od prepuščati: prepuščanje vode / prepuščanje postelje bolnemu tovarišu; prepuščanje česa v najem / prepuščanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepuščanje koga samemu sebi ♪
  11.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
  12.      prepuščênost  -i ž (é) dejstvo, da je kaj čemu prepuščeno: v tem se kaže prepuščenost cen vplivom trga / prepuščenost samemu sebi ♪
  13.      prerúšiti  -im, in prerušíti in prerúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) zastar. pretrgati, prekiniti: prerušiti molk; krik je prerušil tišino / govor so prerušili z navdušenim ploskanjem prerúšen -a -o: prerušen molk; razvoj je bil s tem prerušen ♪
  14.      preskus  ipd. gl. preizkus ipd. ♪
  15.      preskúšnja  -e ž (ȗ) zastar. izpit: preskušnjo je naredil z odliko / stroge odvetniške preskušnje; sprejemna preskušnja; prim. preizkušnja ♪
  16.      presušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav ♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko ♪
  17.      presušíti  -ím dov., presúšil (ȋ í) 1. popolnoma, v celoti posušiti: presušiti kruh; presušiti klobase; luže so se v vročini presušile; premaz se je že dobro presušil // po površini posušiti: preden spravijo krompir v klet, ga presušijo; na zraku se česen kmalu dovolj presuši; ustnice se na mrazu presušijo / prst se je dovolj presušila, da se da orati 2. ponovno posušiti: presušiti suho sadje, če se navzame vlage; presušiti vlažno seno, žito / poleti je na soncu presušila vso obleko 3. preveč posušiti: pazi, da perila ne presušiš; detelja se je presušila in se drobi 4. vet. nehati dajati mleko: krava je zaradi brejosti presušila // preh. narediti, da krava neha dajati mleko: presušiti kravo dva meseca pred otelitvijo ● studenec je presušil presahnil; ekspr. presušiti gostilno popiti (skoraj) vso pijačo gostilne ◊ vrtn. presušiti rastlino namenoma je daljši čas ne zalivati presušèn -êna -o: presušen kruh; dobro presušen les; presušene in razpokane ustnice; imeti presušeno grlo ∙ ekspr. daj mi vina, sem čisto presušen zelo žejen ♪
  18.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  19.      prešúštnica  tudi préšuštnica -e ž (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročena ženska, ki spolno občuje zunaj zakona: imajo jo za prešuštnico ♪
  20.      prešúštnik  tudi préšuštnik -a m (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati prešuštnika ♪
  21.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu ♪
  22.      prešuštvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju ♪
  23.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  24.      preusmerítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preusmeriti: preusmeritev prometa; preusmeritev rečnega toka / preusmeritev interesov; preusmeritev politike / idejna preusmeritev / preusmeritev proizvodnje / preusmeritev kupcev k uporabi domačih izdelkov ♪
  25.      preusmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmeriti vodni curek; preusmeriti vozilo / preusmeriti promet / preusmeriti rečno strugo; žarometi so se preusmerili; pren. materina smrt je preusmerila njegovo življenjsko pot 2. narediti, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmeriti politiko; preusmeriti delovni postopek / preusmeriti misli; pogovor se je preusmeril / preusmeriti pozornost na kaj drugega // spremeniti področje dejavnosti česa: preusmeriti proizvodnjo v izdelavo umetnih plošč; kmetje so se preusmerili v pitanje telet / preusmeriti industrijo v vojne namene 3. povzročiti pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: učenca so preusmerili v študij družboslovnih ved preusmérjen -a -o: preusmerjen promet ♪

   1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517 1.542  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA