Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.426-1.450)



  1.      preglljív  -a -o prid. ( í) ki se da pregliti: zvonjenje telefona je bilo težko preglljivo // ki pregluje: preglljivi kriki groze preglljívo prisl.: preglljivo je zavpil
  2.      preizkús  tudi preskús -a m () postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
  3.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. () nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česaavt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
  4.      preizkúsiti  -im tudi preskúsiti -im dov.) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da se ugotovi stopnja a) določene devne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti // narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev 2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izken v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo ● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah preizkúšen tudi preskúšen -a -o: preizkeni gorski vodniki; motor je že preizken; preizken v ognju, trpljenju; preizkene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkena
  5.      preizkúšanec  tudi preskúšanec -nca m (ú) 1. kdor je preizkan: preizkanec je na dražljaj hitro reagiral 2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizka: preizkanci so določeni s standardi
  6.      preizkúšanje  tudi preskúšanje -a s (ú) glagolnik od preizkati: preizkanje kalivosti semen; tehnično preizkanje oddajnika / preizkanje delavcev za določena delovna mesta / preizkanje nagnjenj, značaja
  7.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkati motorje; novo zdravilo še preizkajo / preizkati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene devne, telesne lastnosti: preizkati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkali v moči / ne preizkaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkati trdoto kamnov / preizkati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizka preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izken v čem: kandidate temeljito preizkajo / ekspr. življenje jih trdo preizka // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkaj me ne izzivaj me, ne dražiekspr. ostra burja je preizkala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkati strune igrati preizkajóč tudi preskajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkan človek; z uspehi vsakega dneva preizkana pot
  8.      preizkeválec  tudi preskeválec -lca [c tudi lc] m () kdor kaj preizka: preizkevalec kablov / topilci in preizkevalci zlata
  9.      preizkeválen  tudi preskeválen -lna -o prid. () nanašajoč se na preizkanje: preizkevalna naprava / preizkevalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkevalno reakcijo
  10.      preizkevalíšče  tudi preskevalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj preizka: nove motorje pošljejo v preizkevališče; preizkevališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkevališča
  11.      preizkeválnica  tudi preskeválnica -e ž () prostor, kjer se kaj preizka: preizkevalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkevalnice / ekspr. preizkevalnica za trdnost živcev
  12.      preizkeválnik  tudi preskeválnik -a m () naprava za preizkanje: hidravlični preizkevalnik ♦ elektr. preizkevalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti
  13.      preizkúšnja  tudi preskúšnja -e ž () 1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizknjo; to je zanj huda, težka, velika preizknja; bili so kos vsaki preizknji / hitrostna preizknja na smučeh; spretnostna preizknja / biti, stati pred preizknjo 2. glagolnik od preizkati ali preizkusiti: preizknja avtomobila; preizknja nove učne metode; preizknja škropiva / preizknja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizknja / preizknja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. presknja
  14.      prekucúški  -a -o prid. (ū) ekspr. prevratniški: prekucko delovanje // prevraten: prekucki čas / prekucke besede, ideje
  15.      prekucúštvo  -a s () ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekuctva
  16.      prepljúskniti  -em dov.) v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
  17.      prepljúsniti  -em dov.) v pljusku prekriti: voda prepljusne skalo; pren. prepljusnil ga je val nežnosti
  18.      prepúst  -a m () grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali ● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnostobrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito
  19.      prepúst  -a -o stil.prid. ( ú) preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso
  20.      prepústen  -tna -o prid. (ú) ki prepča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo
  21.      prepustítev  -tve ž () glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu
  22.      prepustíti  -ím dov., prepústil ( í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepčèn -êna -o: biti prepčen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepčeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepčen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
  23.      prepústnica  -e ž () pismeno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico ♦ tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni
  24.      prepústnost  -i ž (ú) sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo ♦ avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepčenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri
  25.      prepúšč  -a m () knjiž., redko prepust: prepč se je zamašil

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA