Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.417-1.441)



  1.      prečustvováti  -újem dov.) knjiž. podoživeti kaj s čustvom: še enkrat je prečustvoval dogodke pretekle noči
  2.      prèdindustríjski  -a -o prid. (-) soc., v zvezi predindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 20 do 200 dolarjev na prebivalca
  3.      predizkústveno  prisl. () filoz. neodvisno od izkustva
  4.      prèdokús  -a m (-) knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage
  5.      predpúst  -a m () etn. čas od 6. januarja do pustnega torka: predpust je minil; zabave in plesi v predpustu / poročiti se v predpustu
  6.      predpústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas
  7.      predúšen  -šna -o prid.) ki prepča plin, tekočino, svetlobo: predna plast / veter je zapihal skozi predno odprtino odprtino za zračenje
  8.      pregleváti  -újem nedov.) zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregleval njene besede; pesem je preglevalo hupanje avtomobilov
  9.      preglíti  -ím dov., preglúšil ( í) zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglilo grmenje; pesem je preglila šumenje valov / pregliti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skal je pregliti glas srca // ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglila njen nemir / te besede niso mogle pregliti njegove slutnje preglèn -êna -o: šepet je bil hitro preglen
  10.      preglljív  -a -o prid. ( í) ki se da pregliti: zvonjenje telefona je bilo težko preglljivo // ki pregluje: preglljivi kriki groze preglljívo prisl.: preglljivo je zavpil
  11.      preizkús  tudi preskús -a m () postopek, s katerim se kaj ugotovi: prebiti, prestati je moral nevaren preizkus; biološki, fizikalni preizkus; računski preizkus trdnosti / delati preizkus / preizkus za ugotovitev nosečnosti / ekspr. preizkus na slepo // glagolnik od preizkusiti: preizkus cepiva; preizkus motorja / preizkus znanja učencev / testi za preizkus znanja ◊ med. aglutinacijski preizkus bacilov; metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. obremenilni preizkus ki pokaže odpornost kakega strojnega dela glede na obremenitev
  12.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. () nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česaavt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku
  13.      preizkúsiti  -im tudi preskúsiti -im dov.) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da se ugotovi stopnja a) določene devne, telesne lastnosti: preizkusiti svojo moč, potrpežljivost, vzdržljivost / hotela je preizkusiti njegovo zvestobo / preizkusiti gibljivost hrbtenice, nog b) določene lastnosti česa: preizkusiti lomljivost kamna / preizkusiti vzorce mleka glede na okus; publ. preizkusiti kovino na toploto kakšne so njene toplotne lastnosti c) česa sploh: preizkusiti njegovo poznavanje zgodovine / preizkusiti znanje učencev preveriti // narediti kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkusiti pravilnost rezultata, zanesljivost teorije; preizkusiti trditev 2. narediti, povzročiti, da postane kdo utrjen, izken v čem: svoje sodelavce dobro preizkusijo / ekspr. življenje ga je temeljito preizkusilo ● ekspr. preizkusil je veliko fakultet študiral je na veliko fakultetah preizkúšen tudi preskúšen -a -o: preizkeni gorski vodniki; motor je že preizken; preizken v ognju, trpljenju; preizkene metode, norme; njegova zvestoba je bila že večkrat preizkena
  14.      preizkúšanec  tudi preskúšanec -nca m (ú) 1. kdor je preizkan: preizkanec je na dražljaj hitro reagiral 2. teh. predmet, kos snovi, ki se preizka: preizkanci so določeni s standardi
  15.      preizkúšanje  tudi preskúšanje -a s (ú) glagolnik od preizkati: preizkanje kalivosti semen; tehnično preizkanje oddajnika / preizkanje delavcev za določena delovna mesta / preizkanje nagnjenj, značaja
  16.      preizkúšati  -am tudi preskúšati -am nedov. (ú) 1. z uporabo ugotavljati ustreznost, učinkovitost česa: preizkati motorje; novo zdravilo še preizkajo / preizkati učinkovitost strupa // delati kaj, da se ugotovi stopnja a) določene devne, telesne lastnosti: preizkati svojo moč, reflekse, vzdržljivost; vaški fantje so se večkrat preizkali v moči / ne preizkaj njegove zvestobe b) določene lastnosti česa: preizkati trdoto kamnov / preizkati vzorce mleka glede na okus, vonj c) česa sploh: preizkati hitrost pisanja na pisalni stroj / znanje učencev sproti preizka preverja // delati kaj, da se ugotovi resničnost, pravilnost česa: preizkati rezultate 2. delati, povzročati, da postane kdo utrjen, izken v čem: kandidate temeljito preizkajo / ekspr. življenje jih trdo preizka // nav. ekspr. prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: preizkali so ga na vse načine, vendar je ostal trden / ne preizkaj me ne izzivaj me, ne dražiekspr. ostra burja je preizkala njihove suknje zelo je pihala; ekspr. začel je preizkati strune igrati preizkajóč tudi preskajóč -a -e: igral se je s škarjami, preizkajoč njihovo ostrino preizkúšan tudi preskúšan -a -o: preizkan človek; z uspehi vsakega dneva preizkana pot
  17.      preizkeválec  tudi preskeválec -lca [c tudi lc] m () kdor kaj preizka: preizkevalec kablov / topilci in preizkevalci zlata
  18.      preizkeválen  tudi preskeválen -lna -o prid. () nanašajoč se na preizkanje: preizkevalna naprava / preizkevalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkevalno reakcijo
  19.      preizkevalíšče  tudi preskevalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj preizka: nove motorje pošljejo v preizkevališče; preizkevališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkevališča
  20.      preizkeválnica  tudi preskeválnica -e ž () prostor, kjer se kaj preizka: preizkevalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkevalnice / ekspr. preizkevalnica za trdnost živcev
  21.      preizkeválnik  tudi preskeválnik -a m () naprava za preizkanje: hidravlični preizkevalnik ♦ elektr. preizkevalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti
  22.      preizkúšnja  tudi preskúšnja -e ž () 1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizknjo; to je zanj huda, težka, velika preizknja; bili so kos vsaki preizknji / hitrostna preizknja na smučeh; spretnostna preizknja / biti, stati pred preizknjo 2. glagolnik od preizkati ali preizkusiti: preizknja avtomobila; preizknja nove učne metode; preizknja škropiva / preizknja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizknja / preizknja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. presknja
  23.      prekucúški  -a -o prid. (ū) ekspr. prevratniški: prekucko delovanje // prevraten: prekucki čas / prekucke besede, ideje
  24.      prekucúštvo  -a s () ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekuctva
  25.      prepljúskniti  -em dov.) v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip

   1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492 1.517  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA