Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.392-1.416)



  1.      poslúšen  -šna -o prid., poslúšnejši (ú ū) 1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslen otrok; bila je pridna in poslna 2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslen staršem / kdor ni bil poslen, je bil odpčen / star. knez je bil poslen bizantinskemu cesarju podrejen // star. zvest, vdan: vaša najposlnejša služabnica / poslen priklon vdan, poniženekspr. noge mu niso več poslne ne more več hoditi; slabš. bili so poslno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenostlov. pes je poslen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje poslúšno prisl.: poslno oditi
  2.      poslkováti  -újem nedov.) knjiž., redko prislkovati: poglej, če kdo ne poslkuje / poslkoval je, kdaj bo zaslišal klice
  3.      poslúšnost  -i ž (ú) 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslnost 2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslnost; prisiliti koga k poslnosti; poslnost zakonom, do zakonov ● ekspr. noge so mu odpovedale poslnost ni mogel več hoditilov. preizkusiti poslnost psa
  4.      postrúšnik  -a m () zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve postrnikov / skandinavski postrnik
  5.      posíti  -ím dov., posúšil ( í) 1. narediti suho: positi kruh za drobtine; positi meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posila / sonce posi meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posilo; skrbi so ga čisto posile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posile upanje ● ekspr. rad bi ji posil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posil popil posíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posila; seno se je v vetru hitro posilo / od žeje se mu je posilo grlo; drevo se je posilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posi, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posila ● ekspr. od žalosti so se ji posile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posèn -êna -o: posen kruh; posene mladike; na soncu posena opeka; komaj posene solze; posena zelenjava; poseno meso, sadje
  6.      poštévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih šteti: breze poštevajo; listje pošteva v vetru / sedel je za pisalno mizo in pošteval s papirjem
  7.      potepúšček  -čka m () manjšalnica od potepuh: to pa je naš potepček
  8.      potepúška  -e ž () ženska oblika od potepuh: beračice in potepke / naše potepke še zdaj ni domov
  9.      potepúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na potepuhe ali poteptvo: potepki fant; potepki otroci; ubili so potepkega psa / potepko življenje / v njem je precej potepke krvi potepúško prisl.: potepko živeti
  10.      potepúštvo  -a s () potepko življenje: odpovedal se je poteptvu / zaprli so jo zaradi poteptva
  11.      potrebúšina  -e ž () meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča: prekajena potrebina; kos potrebine za juho
  12.      potrebúšje  -a s () vet. področje trebuha: potrebje prašiča
  13.      potrebúšnica  -e ž () anat. mrena, ki obdaja trebno votlino in organe v njej: poškodba potrebnice ♦ med. difuzno vnetje potrebnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebnici
  14.      poustvarítev  -tve ž () glagolnik od poustvariti: poustvaritev motiva / poustvaritev simfonije
  15.      poustváriti  -im dov. (á ā) ponovno umetniško obdelati: v pesnitvi je poustvaril motiv starih epskih pesmi; s filmom ni poustvaril celotne vsebine romana // umetniško obdelati sploh: pisatelj je poustvaril atmosfero tistega časa; posrečilo se mu je poustvariti otroško preprostost teh ljudi / ekspr. njegov čopič je poustvaril veliko lepot iz življenja // umetniško podati, reproducirati: poustvariti simfonijo
  16.      poustvarjálec  -lca [c in lc] m () kdor poustvarja: prevajalec naj bo poustvarjalec izvirnega besedila / večer glasbenih poustvarjalcev
  17.      poustvarjálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poustvarjanje: poustvarjalni glasbenik / razvijati poustvarjalno delo
  18.      poustvarjálnost  -i ž () sposobnost poustvarjanja: presenetila jih je poustvarjalnost tega igralca / operna poustvarjalnost
  19.      poustvárjanje  -a s (á) glagolnik od poustvarjati: poustvarjanje motiva / glasbeno poustvarjanje; gledališko poustvarjanje
  20.      poustvárjati  -am nedov. (á) ponovno umetniško obdelovati: poustvarjati motive iz narodnih pesmi // umetniško obdelovati sploh: v svoji knjigi poustvarja vzdje tedanje dobe // umetniško podajati, reproducirati: poustvarjati glasbena dela
  21.      požerúšček  -čka m () ekspr. požrešen človek, navadno otrok: nikoli mu ni dovolj, velik požerček je
  22.      požerúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na požeruhe: požerke navade / požerka pojedina
  23.      požerúštvo  -a s () slabš. lastnost požrešnega človeka: navzeti se požertva; požertvo in pijanstvo ● slabš. sámo požertvo ga je zelo rad veliko jé; samo na jed misli
  24.      prákúščar  -ja m (-ū) nav. mn., zool. kčarju podobni plazilci, ki so razvojno ostali na stopnji dvoživk, Rhynchocephalia
  25.      prebrusíti  in prebrúsiti -im dov., prebrúšen ( ú) 1. z brenjem narediti luknjo, odprtino skozi kaj: prebrusiti pločevino 2. ponovno izbrusiti: prebrusiti kamen

   1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442 1.467 1.492  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA