Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (13.692-13.716)


  1.      starovérec  -rca m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve: običaji starovercev // knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci ● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka ♪
  2.      stárši  -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva ♪
  3.      stárt  in štárt -a m (ȃ) 1. šport. začetek plavanja, teka, vožnje (na tekmovanju): vaditi start; plavalka se že pripravlja na start; že pri startu je padel; dober, hiter start; start dirkača; dati znak za start / leteči start iz gibanja; mirujoči start iz mirujočega položaja; nizki start iz pokleka na eni nogi; visoki start iz stoječega položaja // natančno označen začetek tekmovalne proge: označiti start; pognati se s starta; poklicati tekmovalce na start; cilj in start 2. publ. začetek nastopanja, tekmovanja: košarkarska ekipa je na startu imela uspehe; dober start naših tekmovalcev na olimpijskih igrah // začetek kake dejavnosti sploh: omogočiti start izkoriščanja, raziskovanja rudnih bogastev / neugoden start za nov način poslovanja; uspešen start v izvozu / zadovoljiv start industrije v novem letu 3. žarg. odhod: start bo zgodaj zjutraj / potniki se morajo pred startom letala pripeti vzletom ● publ. odkritje pomeni start v novo obdobje začetek novega obdobja; publ. omogočiti mladini enak start v življenje enake začetne možnosti za življenje; publ. spremeniti cene na startu turistične sezone na začetku ◊ avt. hladni start hladni zagon ♪
  4.      stártati  -am in štártati -am dov. (ȃ) 1. šport. začeti plavati, teči, voziti (na tekmovanju): dirkač, tekač starta; startala sta po dva tekmovalca hkrati; startati v presledkih; prepozno startati 2. publ. začeti nastopati, tekmovati: moštvo je v spomladanskem delu tekmovanja dobro, slabo startalo // začeti kako dejavnost sploh: režiser je startal s kratkim filmom; z novim programom bomo startali po novem letu; kmetija je dobro opremljena, zato bo sin lažje startal 3. publ. nastopiti (na tekmovanju): čeprav je bila proga težka, je startalo veliko kolesarjev; na tekmovanju zaradi poškodbe ne bo startal 4. žarg. oditi: ko se bo zdanilo, bomo startali / avtobus starta zgodaj zjutraj odpelje; raketa je pravkar startala vzletela; ko se prižge zelena luč, hitro startajte speljite ● žarg., avt. ugotoviti je treba, zakaj motor ne starta vžge; žarg., šport. nogometaši so startali na vsako žogo so si jo prizadevali dobiti ♪
  5.      státi 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju so nas stale dva milijona / avto me preveč stane, zato ga bom prodal za njegovo vzdrževanje, uporabljanje porabim preveč denarja; šolanje otrok veliko stane je drago; vodovod bi stal precej denarja / ekspr. življenje v mestu stane je drago // pog. izraža, da je za kaj potrebna določena količina česa sploh: dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli nalogo natančno pregledati / precej moči me je stalo, da sem si gospodarsko opomogel; redno zapisovanje izdatkov jih je stalo veliko truda ● pog. te besede te lahko stanejo službo zaradi njih lahko izgubiš službo; ekspr. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje zaradi neprevidnosti bi lahko umrl; ekspr. pravdanje ga je stalo hišo zaradi pravdanja je moral prodati hišo; pog. nič me ne stane, če te pospremim lahko te pospremim; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. nesrečo moramo preprečiti, naj stane kar hoče izraža podkrepitev trditve; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ♪
  6.      státi  stojím nedov., stój stójte; stál (á í) 1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah: nekateri so sedeli, drugi stali; ljudje so stali in se pogovarjali; pri delu stojim; več ur je stal, zato ga bolijo noge; ljudje so stali v gručah; otroci stojijo v krogu; mirno, molče, nepremično, vzravnano stati; stala sta si nasproti; začel se je prestopati, kakor da bi stal na trnju; stal je tam, kot da bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; stoji kot kip, kot okamenel, ukopan negibno, togo / nekaj krav je stalo, druge so ležale / otrok že sam stoji zna stati / stati na glavi; stati na eni nogi; stati na prstih; stati na rokah / premakni se, stojiš na roži / kot podkrepitev tako bo, kakor gotovo stojim tukaj // biti kje v takem položaju: učenec je moral za kazen stati v kotu; stal je pri oknu in opazoval življenje na ulici; stati v vrsti pred blagajno 2. biti nameščen na podlagi s krajšo, ožjo stranjo: knjige na polici ležijo in stojijo; nekaj steklenic v shrambi stoji, druge ležijo / ta sončnik ne stoji, neprestano pada / lestev stoji ob zidu je naslonjena, prislonjena ob zid / vsa drevesa so že posekana, le eno še stoji še ni posekano, podrto / vreča stoji pokonci // s prislovnim določilom biti nameščen tako, kot nakazuje določilo: miza stoji postrani; drog stoji poševno; postaja stoji vzporedno s tiri 3. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: hiša stoji ob cesti; metla stoji za vrati; sonce stoji že visoko / ekspr. novi avtomobil že stoji v njihovi garaži ga že imajo / z oslabljenim pomenom: ekspr. hiša stoji zdaj prazna je; star. to stoji zapisano v knjigi je / v ljudskih pesmih stoji, stoji tam beli grad // ekspr. biti, obstajati: grad še danes stoji; rad se je vračal domov, dokler je stala njegova rojstna hiša / nova šola že stoji je že sezidana, zgrajena 4. biti v mirujočem stanju po prenehanju ali pred začetkom gibanja, premikanja: ustavil se je in stal, dokler niso šli vsi mimo; nekaj časa je stal, potem pa je spet začel teči; malo, nekaj trenutkov stati / čete so stale in čakale na povelje / avtobus, vlak še stoji // biti v stanju, ko kaj ne dela, ne deluje: mlinsko kolo je stalo; ura stoji / ekspr. tovarna že dalj časa stoji ne obratuje // z glagolskim samostalnikom izraža, da nedokončano dejanje ne poteka: delo v tovarni še vedno stoji; gradnja hiše spet stoji / promet na tej cesti je stal več dni 5. biti dolgo uporaben, užiten: ta jabolka ne stojijo; krompirjeva jed ne stoji; to pecivo stoji dalj časa 6. ne biti določen čas uporabljen zaradi pridobivanja ustreznih lastnosti: odcedek pustimo stati nekaj dni; pripravljena solata naj malo stoji, da se prepoji / testo naj pol ure stoji iz njega naj se naredi pecivo čez pol ure 7. pog. pristajati: modra barva ti ne stoji; ta kroj ti dobro stoji; obleka ti stoji, kot bi bila narejena zate 8. publ., s prislovnim določilom biti, živeti v določenih gmotnih, gospodarskih razmerah: dobro, slabo stati; ugotoviti moramo, kako stojimo / kmetija trdno stoji / bilanca je pokazala, kako delovna organizacija finančno, gospodarsko stoji 9. publ., v zvezi s pred biti v položaju, ko se mora kaj opraviti: stati pred težko nalogo / stati pred izbiro, odločitvijo ● ekspr. zdelo se mu je, da čas stoji čas mu je mineval zelo počasi; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; tako je, odkar svet stoji od nekdaj; star. zelo sposoben je, to stoji drži; pog. ta vlak stoji na vseh postajah se ustavlja; publ. njegova zadeva še vedno stoji (na mrtvi točki) se še ni začela reševati, obravnavati; star. stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; pog. v podjetju stoji vse na glavi razmere so popolnoma neurejene; pog. na luči mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; pog. stati na lastnih nogah biti samostojen; ekspr. vsa stvar stoji na majavih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. stati komu na poti ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. stati na določenem stališču imeti določeno mnenje o čem; ekspr. stati na očetovi strani imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. trdno, z obema nogama stoji na zemlji je zelo stvaren; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovnemu mu je enakovredno; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; ekspr. pritegniti k delu tudi tiste, ki so doslej stali ob strani niso sodelovali; ekspr. kar naprej stoji pri njej je, se mudi, zadržuje; nizko stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; ekspr. ta dogodek mi stoji neprestano, živo pred očmi mislim nanj; star. kmalu bosta stala pred oltarjem se bosta poročila; ekspr. on ne bo stal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; ekspr. skušali so izvedeti, kdo stoji za njim mu pomaga, ga podpira; ekspr. neprestano ji stoji za petami hodi za njo, jo zasleduje; žarg., šport. kako stoji naše moštvo na turnirju je trenutno uvrščeno; ekspr. tako sem utrujen, da komaj še stojim (na nogah) zelo sem utrujen; ekspr. lasje mu stojijo pokonci od strahu zelo ga je strah; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; klin trdno stoji je trdno nameščen; ekspr. stati visoko na družbeni lestvici imeti pomemben družbeni položaj; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro ◊ lingv. samostalnik stoji v imenovalniku ima imenovalniško končnico; za glagoli premikanja stoji namenilnik se uporablja; lov. pes stoji na divjad s stojo, navadno z dvignjeno sprednjo nogo, opozarja lovca na divjad; šah. trdnjava stoji na a-liniji; šport. stati v predklonu; vet. samica stoji je pripravljena za parjenje; voj. stati mirno vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom stojé: prisluškoval je, stoje za vrati; stoje delati, jesti; nepremično stoje, ga je gledal ∙ pog. preboleti gripo stoje ne da bi ležal; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan stojèč -éča -e: stoječ pred hišo, je glasno zavpil; na samem stoječ mlin; otroci, stoječi okoli ognja; štorklja, stoječa na eni nogi; knjige, stoječe na polici / stoječi kapnik kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame; stoječi poklic poklic, pri katerem se delo opravlja stoje; stoječa svetilka; stoječa in tekoča voda ♦ fiz. stoječe valovanje valovanje, ki nastane s sestavljanjem dveh enakih valovanj v nasprotnih smereh in ne prenaša energije; les. prodati stoječi les gozdna drevesa, ki še niso posekana; obl. stoječi ovratnik ovratnik, nameščen pokonci ob vratu; rib. stoječa mreža mreža, ki se postavi na določenem območju; sam.: okoli stoječi so se zasmejali; prim. stoj ♪
  7.      státičen  -čna -o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem; človeška družba ni statična; gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam // ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno 2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij ◊ anat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo dejavni státično prisl.: na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi ♪
  8.      statístika  -e ž (í) 1. številčni podatki o množičnih pojavih, prikazani navadno v tabelah, grafikonih: objaviti statistiko rojstev, nesreč; pregledovati statistike iz prejšnjih let; ugodna, ekspr. zgovorna statistika; uradna statistika 2. veda o metodah zbiranja in analize podatkov o množičnih pojavih: razvoj statistike; poslušati predavanja iz statistike; učbenik iz statistike // dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov o množičnih pojavih: načrtovati, organizirati statistiko; ukvarjati se s statistiko; statistika industrije; oddelek za gospodarsko statistiko; zavod za statistiko 3. ekon. kazalec, ki se izračuna iz vzorčnih podatkov: vrednost statistike; vrste statistik ♪
  9.      statuáričen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. kiparski: statuarična umetnost / kip ustreza antičnemu statuaričnemu idealu 2. tak kot pri kipih: statuarična oblikovanost telesa ♪
  10.      statuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. določiti, predpisati: statuirati delovni čas, pravice; z ustavo, zakonom statuirati ∙ knjiž. nazorno statuirati problem prikazati, predstaviti statuíran -a -o: pravna sredstva so statuirana ♪
  11.      statút  -a m (ȗ) pravni akt, ki določa osnovno ureditev kake organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti: imeti, sestaviti statut; na sestanku so razpravljali o statutu; statut občine, šole, ustanove; besedilo, določbe, osnutek statuta / sprejeti statut ♪
  12.      stavbár  tudi stávbar -ja m (á; ȃ) nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar; stavbar mostu ∙ zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt ♪
  13.      stávbeništvo  -a s (ȃ) knjiž. gradbeništvo, arhitektura: v stavbeništvu so dosegli velike uspehe ♪
  14.      stávek  -vka m (ȃ) 1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov ♦ lingv. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek 2. muz. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka // oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode // tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek 3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek 4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov 5. elektr. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek 6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice ♪
  15.      stáviti  -im dov. in nedov. (á ȃ) 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za tisoč dinarjev / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako 2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah // odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke 3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje 4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti ● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu ◊ lingv. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu stávljen -a -o: stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen ♪
  16.      stávka  -e ž (ȃ) 1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / politična, solidarnostna stavka 2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko 3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke ♪
  17.      stávkar  -ja m (ȃ) udeleženec stavke: odpustiti stavkarje; skupina stavkarjev ♪
  18.      stávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stavce: zahtevno stavsko delo / stavsko društvo ♪
  19.      stáž  -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo ♪
  20.      stažírati  -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici ♪
  21.      stažíst  -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici ♪
  22.      stebèr  -brà tudi stèber -bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali // prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik ∙ zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike 2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije ◊ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen ♪
  23.      steblíka  -e ž (í) 1. rastlina s steblom: nabirati steblike; steblike in grmi // steblo: bambusova steblika; žitna steblika; listi in steblike 2. bot. rastlina, katere podzemni organi živijo več let, nadzemni pa vsako leto odmrejo: posaditi steblike; steblike, enoletnice in trajnice ♪
  24.      stèbrc  -a [tǝb] m (ǝ̄) knjiž. stebriček: stebrc ograje ◊ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk ♪
  25.      stebreník  -a [tǝb] m (í) knjiž. stebrišče: stebrenik s šilastimi loki; avtomobil se je ustavil pred hišo s stebrenikom ♪

   13.567 13.592 13.617 13.642 13.667 13.692 13.717 13.742 13.767 13.792  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA