Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.342-1.366)



  1.      podíti  -ím dov., podúšil ( í) 1. drugega za drugim zaditi: poditi jetnike s plinom / ekspr. podili so vse živo pomorili, uničili 2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podite, dodaste meso / nekoliko poditi ● ekspr. podil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel podíti se drug za drugim se zaditi: zasuti rudarji so se podili podèn -êna -o: podena čebula
  2.      podúškati  -am dov. () redko oddahniti se: ustavili so se in malo podkali
  3.      pohrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): pohrustal je vse lešnike; s slastjo je pohrustal kolač ∙ ekspr. lačen je, da bi vola pohrustal zelo
  4.      pòindustríjski  -a -o prid. (-) soc., v zvezi poindustrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 4.000 do 20.000 dolarjev na prebivalca
  5.      poizkus  ipd. gl. poskus ipd.
  6.      pokljúški  -a -o prid. () nanašajoč se na Pokljuko: pokljki gozdovi ♦ gozd. pokljka smreka
  7.      pokúsiti  -im dov., pokúšen (ú ) dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokusila je kavo, če je dovolj sladka; vino je pokusil, nato pa popil; kuharica jed večkrat pokusi / prinesla jim je pokusit, kakšno potico je spekla; povabil jih je, da bi pokusili novo vino // ekspr., navadno z nikalnico malo popiti, pojesti: kruha ni niti pokusil; vino je samo pokusil / črne kave sploh ne pokusi pije; svinine še dolgo ne bo smel pokusiti jesti / kot povabilo pokusite no kakšen piškot pojejte, vzemite
  8.      pokúšanje  -a s (ú) glagolnik od pokati: pokanje specialitet; pokanje vina za Martinovo / ukvarjati se s pokanjem peciva
  9.      pokúšati  -am nedov. (ú) dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokati jedi in pijače; strokovno pokati / pokal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokal, ko boš pretakal // ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokaj; kosilo je le pokala
  10.      pokeválec  -lca [c tudi lc] m () strokovnjak za poknjo: pokevalec kruha, vina // kdor kaj poka: pokevalci v zidanici so hvalili vino
  11.      pokúšnja  -e ž () 1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: poknja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri poknji / prirejati javne poknje 2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za poknjo; ogled vinske kleti, združen s poknjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na poknjo / redko prinesti poknjo jed, pijačo za poknjo 3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za poknjo / po mnogih poknjah je o iznajdbi sporočil javnosti
  12.      poletúša  -e ž (ú) nav. mn., zool. glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae
  13.      pólindustríjski  -a -o [o] prid. (ọ̑-) ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja pólindustríjsko prisl.: izdelovati kaj polindustrijsko
  14.      pólprepústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) ki prepča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije
  15.      pólpropústen  -tna -o [p] prid. (ọ̑-ú) polprepusten
  16.      pólpčáva  -e [p] ž (ọ̑-) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti pčave in stepe: polpčave srednje Azije
  17.      pólúsnje  -a [o] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.]
  18.      pólusnjén  -a -o [o] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi
  19.      pomuslimániti  -im dov.) narediti kaj muslimansko: pomuslimaniti prebivalce
  20.      poprúsiti  -im dov.) narediti kaj prusko: poprusili so prebivalce nekaterih poljskih pokrajin; nekaj knezov se je poprusilo
  21.      popúst  -a m () zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni ♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu // znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik
  22.      popustítev  -tve ž () glagolnik od popustiti: popustitev pritiska na mišičevje / publ. prizadevati si za popustitev napetosti
  23.      popustíti  -ím dov., popústil ( í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti a) devnega, telesnega stanja, devne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustilekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza popčèn -êna -o: popčena vrv
  24.      popustljív  -a -o prid., popustljívejši ( í) ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču: mati je preveč popustljiva; biti popustljv do otrok, učencev; popustljiv v zahtevah / popustljiv značaj / tako popustljivo stališče je nerazumno
  25.      popustljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev

   1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417 1.442  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA