Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.317-1.341)



  1.      pismoúštvo  -a s () slabš. učenjaštvo, znanost: literarno pismotvo
  2.      plahodúšen  -šna -o prid.) knjiž., redko plah, maloden: plahoden človek / plahodne misli
  3.      plebán  -a m () nar. prekmursko župnik: v vas je prišel nov pleban
  4.      pléksus  -a m (ẹ̑) anat. skupek prepletajočih se žil, živcev, pletež: žilni, živčni pleksusšport. udarec v pleksus pri boksu udarec v želodec
  5.      pljúsk  -a m () močen, nenaden sunek, udarec tekočine, navadno vode: pljuski so udarjali ob čoln / močen pljusk ga je vsega zmočil / pljusk olja, vode / ekspr. pljusk luči ju je za hip oslepil ∙ ekspr. po štirih pljuskih se je zjasnilo plohah, nalivih // glas ob takem sunku, udarcu: slišali so se oddaljeni pljuski / pljusk vesel
  6.      pljùsk  medm. () posnema glas pri udarcu tekočine, ob tekočino, navadno vodo: pljusk, mu vrže v obraz vode; pljusk, je padel v vodo; pljusk, pljusk, udarja voda ob breg
  7.      pljúska  -e ž () star. klofuta: dati, dobiti pljusko; pljuske in brce / to je pljuska v obraz javni morali
  8.      pljúskanje  -a s () glagolnik od pljuskati: pljuskanje vode / zaslišalo se je pljuskanje vesel
  9.      pljúskati  -am nedov. () 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada // z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi 2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz ● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla pljuskajóč -a -e: rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
  10.      pljúskavica  -e ž (ū) zastar. ploha, naliv: pomladanske pljuskavice
  11.      pljusketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) narahlo pljuskati: voda je prijetno pljusketala
  12.      pljúskniti  -em dov.) 1. v sunku se premakniti: voda zavalovi in pljuskne; val je visoko pljusknil / blato je pljusknilo na vse strani // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: v steklenici je pljusknilo vino; voda je pljusknila // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: od časa do časa pljuskne veslo; riba je glasno pljusknila / ekspr. kamen je pljusknil v jezero padel 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljuskne ob breg // v sunku se razliti, izteči: iz vrča pljuskne mleko; val je pljusknil čez krov, na krov; pren., ekspr. v sobo pljuskne val smeha 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljuskniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: vina ni spil, raje ga je pljusknil pod mizo; pljuskniti v koga vedro vode ● vsa kri ji je pljusknila v glavo udarila; ekspr. tako ga je pljusknil s široko dlanjo, da se je zvalil po tleh udaril
  13.      pljuskòt  -ôta m ( ó) knjiž. pljuskanje: pljuskot valov ob obali / voda se je s pljuskotom odbijala od stene
  14.      pljúsniti  -em dov.) 1. v sunku se premakniti: voda v tolmunu je visoko pljusnila // nav. ekspr. dati kratek, tleskajoč glas ob takem premiku: vino v steklenici je pljusnilo // z udarcem po tekočini povzročiti kratek, tleskajoč glas: v temi pljusne veslo; pljusniti z repom 2. slišno udariti, zadeti ob kaj: val pljusne ob čoln; pren., ekspr. na esa mu pljusne val smeha // v sunku se razliti, izteči: mleko je pljusnilo čez rob; pazi, da ti voda ne pljusne za vrat 3. preh. povzročiti sunkovit premik tekočine: pljusniti olje v posodi // na tak način politi, izliti: pljusnil mu je kislino po rokah ● v obraz ji je pljusnila rdečica udarila
  15.      plús  -a m () 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minusžarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus
  16.      plús  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemufiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
  17.      plús  prisl. () mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven
  18.      plúskvamperfékt  -a m (-ẹ̑) lingv. predpretekli čas: izražanje v pluskvamperfektu
  19.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen ( ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel
  20.      podčeljústen  -tna -o prid. () ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo
  21.      podtrebúšje  -a s () anat. spodnji del trebuha: bolečine v podtrebju
  22.      podúsnjica  -e ž () vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: odstraniti podusnjico
  23.      podúst  -i tudiž () rib. večja sladkovodna riba, ki se drsti v velikih jatah, Chondrostoma nasus
  24.      podésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod esom: podesna bula ♦ vet. vnetje podesne slinavke
  25.      podéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: podeviti človeka / podeviti naravo

   1.192 1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392 1.417  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA