Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (13.126-13.150)



  1.      slaboúmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. devno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
  2.      slaboúmnost  -i ž (ú) devna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti
  3.      slád  -a tudim () osen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: siti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
  4.      sládek  tudi sladák sládka -o tudiprid., slájši stil. sladkéjši (á á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekočaagr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sládko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sládki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko
  5.      sladéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. postajati sladek: če je jesen sončna, grozdje sladi 2. imeti nekoliko sladek okus: to vino prijetno sladi
  6.      sladìč  -íča m ( í) knjiž. sladka koreninica: pijača z okusom po sladiču
  7.      sladíkast  -a -o prid. (í) nekoliko sladek: kri ima sladikast okusknjiž. sladikasto govorjenje nenaravno, izumetničeno
  8.      sladílo  -a s (í) snov, ki daje hrani sladek okus: uporabljati med kot sladilo / naravna, umetna sladila ● zastar. jedi je dodala razne dišave in sladila začimbe
  9.      sládkast  -a -o prid. (ā) nekoliko sladek: sir s sladkastim okusom / sladkast vonj cvetja
  10.      sládkica  in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hrka sladkega okusa
  11.      sladkôba  -e ž (ó) lastnost, značilnost sladkega: sladkoba grozdja; občutljiv za sladkobo in kislobo / začutil je sladkobo v ustih sladek okus / ekspr. v svojem življenju je užil malo sladkob prijetnih, ugodnih stvariekspr. sama sladkoba ga je je zelo, pretirano prijazen
  12.      sladkôben  -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō) 1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom // pretirano čustven: sladkoben film, roman // nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem sladkôbno prisl.: sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem
  13.      sladkórček  -čka m (ọ̄) industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov; bonbon: lizati sladkorčke; otrokom je prinesel vrečko sladkorčkov
  14.      sladkóren  -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetikagr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno lčino, pri katerem se uživa cel strok sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne
  15.      sladkosnédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. sladkosnednež: takemu sladkosnedcu je težko ustreči
  16.      sladkóst  tudi sládkost -i ž (ọ̑; á) ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
  17.      sladoledárna  -e ž () 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom
  18.      sladostrástnik  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce
  19.      slák  -a m () rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea
  20.      sláma  -e ž (á) posena stebla in listi omlatenega žita: slama se je vnela; rezati slamo; s slamo krito poslopje; oviti mlada drevesa s slamo; slama za steljo; bala, kup, otep slame; gori kot slama / ajdova, ječmenova, pšenična, ržena slama / nekaj slam ima na jopici // navadno s prilastkom posena stebla in listi nekaterih kulturnih rastlin sploh: fižolova, konopna, koruzna, lanena slama; slama stročnic ● iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. v tem govorjenju je malo zrnja, pa mnogo slame nepomembnega, nespametnega
  21.      slámica  -e ž (á) 1. poseno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spčati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici ◊ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi
  22.      slamorézec  -zca m (ẹ̑) 1. kdor reže slamo: slamorezec se je utrudil 2. ekspr. kdor vsebinsko prazno govori: težko je poslal tega slamorezca
  23.      slán  -a -o stil.prid. ( á) 1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus // ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačamekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo 2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana pčava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja 3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice 4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi sláno stil. slanó prisl.: slano plačati blago sláni -a -o sam.: ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
  24.      slánast  -a -o prid. (á) nekoliko slan: slanast okus vode / slanasta jezera
  25.      slaník  -a m (í) 1. posena in v soli konzervirana riba sled: prodajati slanike; bili smo stisnjeni kot slaniki v konzervi / loviti slanike slede 2. podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): slanik s šunko; makovke in slaniki

   13.001 13.026 13.051 13.076 13.101 13.126 13.151 13.176 13.201 13.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA