Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.292-1.316)



  1.      oskór  in oskorúš -a m (ọ̑; ú) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hrki podobnimi plodovi; skorš: glog in oskor / jesti oskore
  2.      oslkovánje  -a s () glagolnik od oslkovati: previdno oprezovanje in oslkovanje / oslkovanje pljuč; priprava za oslkovanje
  3.      oslkováti  -újem nedov.) 1. knjiž. poslati: zver vohlja in oslkuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslanjem; avskultirati: oslkovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo oslkoval
  4.      osúšek  -ška m () agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: izgube zaradi oska; osek pri sadju, siru / majhen, velik osek
  5.      oseválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osevanje: osevalna dela / osevalni jarki; osevalne naprave
  6.      osevánje  -a s () glagolnik od osevati: osevanje barja, zemljišča
  7.      oseváti  -újem nedov.) z odstranjevanjem vode, vlage delati bolj suho: osevati zemljišče
  8.      osítev  -tve ž () glagolnik od ositi: za ositev te tkanine je potreben vsaj en dan / ositev močvirja je bila zelo draga
  9.      osíti  -ím dov., osúšil ( í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: ositi perilo; narahlo je osila obraz z brisačo; grlo se mu je čisto osilo od govorjenja / ositi posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osili mu posili obleko / ositi barje, močvirje; studenec se je osil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osili; pri kartanju so ga osili za težke tisočake; z nakupom pohištva se je popolnoma osil ● ekspr. ositi kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnoma osèn -êna -o: osena denarnica; oseno barje; oseno sadje
  10.      ovadúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na ovaduhe: ovadka mreža; ovadko delovanje, poročilo / izdal ga je ovadki sosed
  11.      ovadúštvo  -a s () dejavnost ovaduhov: osumiti koga ovadtva / nagovarjali so ga k ovadtvu
  12.      ovzdúšje  -a s () zastar. ozračje, vzdje: ustvariti delovno, prijetno ovzdje; duhovno ovzdje; ovzdje napetosti // okolje, milje: spoznati ovzdje, iz katerega je zajemal pisatelj; mestno ovzdje ji ne prija
  13.      ozkoúst  -a -o prid. ( ū) zool., v zvezi afriški ozkousti nosorog nosorog z dvema izrastkoma na glavi, živeč v Afriki, Diceros bicornis
  14.      papírus  in pápirus in pápiros -a m (; ) 1. bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: papirusi in palme 2. pri starih narodih list za pisanje, izdelan iz stržena te rastline: delati znamenja na papirus / izdelava papirusa // tak list z besedilom: našli so star papirus; zvitki papirusa
  15.      papírusov  in pápirusov in pápirosov -a -o prid. (; ) nanašajoč se na papirus: papirusovi zvitki / papirusovo trstičje
  16.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus
  17.      páratífus  -a m (-) med. blažja, trebnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa
  18.      páratífusen  -sna -o (-) pridevnik od paratifus: paratifusni bacil
  19.      pásus  -a m () knjiž. odlomek, del: črtati neustrezne pasuse; to je najlepši lirski pasus njegove poezije; pasus drame
  20.      patnúšter  -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov)
  21.      pázden  -šna -o prid. () nanašajoč se na pazduho: toplomer je potisnil v pazdno vdolbino / pazdno merjenje temperature
  22.      penúša  -e ž (ú) bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška pena
  23.      perkusíja  tudi perkúsija -e ž (; ú) med. preiskovanje telesa s trkanjem, pretrkavanje: perkusija prsnega koša
  24.      perlustrírati  -am nedov. in dov. () jur. uradno pregledovati, preiskovati: perlustrirati sumljive osebe; perlustrirati prostore
  25.      perúšati  -am nedov. (ū) knjiž., redko brazdáti, čofotati: perati po vodi

   1.167 1.192 1.217 1.242 1.267 1.292 1.317 1.342 1.367 1.392  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA