Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.276-1.300)



  1.      opljúskniti  -em dov.) s pljuskom zmočiti, politi: opljuskniti koga z vedrom vode / val ga je opljusknil po nogah
  2.      opljúsniti  -em dov.) s pljuskom zmočiti, politi: opljusniti koga po hrbtu / val opljusne skalo; pren. svetloba za hip opljusne temni hodnik
  3.      ópus  -a m (ọ̑) 1. vsa dela kakega avtorja: pesnikov obsežni opus še ni bil objavljen v celoti; razen simfonij sestavljajo njegov opus klavirski koncerti in sonate / izbori iz življenjskega opusa pomembnejših ustvarjalcev // s prilastkom vsa dela z določenega področja ustvarjanja kakega avtorja: v zbirki je upoštevan tudi slikarjev grafični opus; analiza njegovega publicističnega opusa 2. muz. z zaporedno številko zaznamovano glasbeno delo kakega skladatelja: godalni kvartet številka štirinajst v cis-molu opus sto enaintrideset [op. 131] Ludwiga van Beethovna
  4.      opustélost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost opustelega: opustelost podeželja
  5.      opustéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo opustèl in opustél -éla -o: golo in opustelo drevje; opustelo poslopje; gledal sem ga vsega opustelega
  6.      opustévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati pust: posamezne hiše se rijo in pokrajina pomalem opusteva
  7.      opustítev  -tve ž () glagolnik od opustiti: opustitev planinskih pašnikov / opustitev bombardiranja; opustitev jedrskih poskusov ♦ jur. opustitev (dejanja) neizpolnitev kake pravne dolžnosti, obveznosti, za kar je predvidena sankcija
  8.      opustíti  -ím dov., opústil ( í) 1. nehati a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil ∙ zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil 2. redko izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje opustívši zastar.: opustivši delo, se je vdal pijači opčèn -êna -o: opčen star mlin; več vasi je že opčenih
  9.      opustítven  -a -o prid. () nanašajoč se na opustitev: opustitvena pogajanja ♦ jur. opustitvena tožba tožba, s katero se zahteva prenehanje določenega ravnanja
  10.      opustóšenje  -a s (ọ̑) glagolnik od opustošiti: vojna je povzročila veliko opustošenje dežele / opustošenje gozdov
  11.      opustóšenost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost opustošenega: opustošenost pokrajine
  12.      opustóšiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki: vojska je deželo popolnoma opustošila; potres je opustošil pokrajino / opustošiti gozd opustóšen -a -o: po viharju je ostal kraj zelo opustošen
  13.      opčáj  -a m () lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpčene črke
  14.      opúščanje  -a s (ú) glagolnik od opčati: opčanje kmečkega gospodarstva / opčanje končnega zloga
  15.      opúščati  -am nedov. (ú) 1. nehavati a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opčajo / opčati star običaj b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opčati kovaštvo; loterija se vedno bolj opča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje koncu dejanja, kot ga določa samostalnik: opčati prodajo blaga 2. redko izpčati: opčal je vse stilno zaznamovane besede
  16.      òrdúš  medm. (-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: ord, kako jih bomo napodili
  17.      oskór  in oskorúš -a m (ọ̑; ú) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hrki podobnimi plodovi; skorš: glog in oskor / jesti oskore
  18.      oslkovánje  -a s () glagolnik od oslkovati: previdno oprezovanje in oslkovanje / oslkovanje pljuč; priprava za oslkovanje
  19.      oslkováti  -újem nedov.) 1. knjiž. poslati: zver vohlja in oslkuje, preden pride iz brloga 2. med. preiskovati organe s poslanjem; avskultirati: oslkovati pljuča, srce / zdravnik ga je dolgo oslkoval
  20.      osúšek  -ška m () agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: izgube zaradi oska; osek pri sadju, siru / majhen, velik osek
  21.      oseválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na osevanje: osevalna dela / osevalni jarki; osevalne naprave
  22.      osevánje  -a s () glagolnik od osevati: osevanje barja, zemljišča
  23.      oseváti  -újem nedov.) z odstranjevanjem vode, vlage delati bolj suho: osevati zemljišče
  24.      osítev  -tve ž () glagolnik od ositi: za ositev te tkanine je potreben vsaj en dan / ositev močvirja je bila zelo draga
  25.      osíti  -ím dov., osúšil ( í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: ositi perilo; narahlo je osila obraz z brisačo; grlo se mu je čisto osilo od govorjenja / ositi posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osili mu posili obleko / ositi barje, močvirje; studenec se je osil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osili; pri kartanju so ga osili za težke tisočake; z nakupom pohištva se je popolnoma osil ● ekspr. ositi kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnoma osèn -êna -o: osena denarnica; oseno barje; oseno sadje

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA