Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (12.751-12.775)



  1.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji
  2.      samovóljnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti // samovolja: bili so prepčeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za samovoljnost / počenjati nespametnosti in samovoljnosti
  3.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati
  4.      sámozadovoljevánje  -a s (-) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi
  5.      sámozadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita
  6.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  7.      samúm  -a m () meteor. močen suh, vroč veter, ki piha v pčavah severne Afrike in Arabije: samum dviga oblake peska
  8.      sanatórij  -a m (ọ́) 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za devne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
  9.      sánčopánsovski  -a -o prid. (-) ekspr. tak kot pri Sanču Pansi: sančopansovska dobrodnost; igralec je ustvaril pravo sančopansovsko figuro
  10.      sangvíničen  -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament
  11.      saní  -í ž mn. ( ) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: kupiti nove sani in smučke; voziti se s sanmi; dolge, močne, nizke sani / zapreči sani; s senom naložene sani / motorne, tekmovalne sani ♦ aer. katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo; navt. sani leseni gredi pod trupom ladje, ki omogočata spust ladje po sanišču; strojn. sani gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice, za vodenje rezilnega orodja
  12.      saníšče  -a s (í) navt. (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje: spustiti ladjo v morje po sanišču / betonsko sanišče za čolne
  13.      sánja  -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, devno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo
  14.      sanjaríja  -e ž () ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in ni osnovano na resničnosti: to so le njegove sanjarije; predajati, prepčati se sanjarijam / zatekel se je v svoj svet sanjarij // sanjarjenje: zbudil se je iz sanjarij
  15.      sanjárstvo  -a s () lastnost sanjarskega človeka: očitali so mu čustvenost in sanjarstvo; sanjarstvo glavnega junaka
  16.      sánjati  -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á) 1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti 2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak ● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, devno odsotno sanjáje: sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale sanjajóč -a -e: sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli sánjan -a -o: sanjan svet; sanjano življenje
  17.      sankáč  -a m (á) kdor se sanka: sankači so se spčali po strmem bregu // športnik, ki goji sankanje: tekmovanje sankačev
  18.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
  19.      sapíti  -ím nedov. ( í) nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; diti: dim ga sapi / brezoseb. sapilo jo je v prsih; bolnika sapi
  20.      sapropél  -a m (ẹ̑) petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog
  21.      sarafán  -a m () v ruskem okolju žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: nosila je starinski sarafan; kmetice v sarafanih / ruski sarafan
  22.      sardína  -e ž () sardela, konzervirana v olju: jesti sardine; na izlet so vzeli tudi nekaj škatel sardin; v avtobusu so bili stisnjeni kot sardine / sardine v olju // sardela: loviti sardine
  23.      sardón  -a m (ọ̑) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone
  24.      sardóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: s sardoničnim nasmehom je poslal kritiko ♦ med. sardonični smeh bolezenski krč smejalnih mišic
  25.      sardónski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. zelo prezirljiv, posmehljiv: okoli ust mu je zaigral sardonski nasmeh

   12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA