Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (12.642-12.666)



  1.      rutinêrstvo  -a s () nav. ekspr. tehnično dovršeno opravljanje dela brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti: očitali so mu rutinerstvo; boriti se proti rutinerstvu
  2.      rutiníran  -a -o prid. () izurjen, izken: rutiniran alpinist, govornik, voznik; rutiniran pevski zbor / rutinirana kretnja rutinírano prisl.: rutinirano pisati
  3.      rutiníranost  -i ž () izurjenost, izkenost: rutiniranost glavne igralke; rutiniranost naših tekmovalcev / v njegovem delovanju prevladujeta rutiniranost in konservativnost
  4.      ruváti  rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū) 1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje: vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca 2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti: ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje 3. knjiž. rovariti: ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga ● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana ruváti se, tudi rúvati se z močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati: pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za pko, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
  5.      rúž  -a m () zastar. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice; rdečilo: ruž in puder / ruž za ustnice
  6.      rúžiti  -im nedov., tudi ružíte; tudi ružíla (ú) nar. 1. lčiti: ružiti fižol, kostanj / ružiti koruzo 2. ropotati, rožljati: ružiti po vratih; ružiti z verigami
  7.      ržénka  -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hrka zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke
  8.      sábljarica  -e ž () zool. roparski delfin, dolg do 9 m, Orcinus orca
  9.      sábljarka  -e ž () zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus
  10.      sábor  -a m (á) 1. na Hrvatskem skupščina: sklepi sabora / hrvatski sabor 2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor 3. v pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor
  11.      sabotírati  -am nedov. in dov. () 1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo // nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo 2. žarg. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; pka je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala
  12.      sád  -ú m, prvi pomen stil. sád -a () 1. užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: sadovi se debelijo, odpadajo, zorijo; obirati, pobirati sadove; okusen, sočen, zrel sad / koščičasti, mesnati, pečkati sadovi / užitni sadovi / drevo prinaša, rodi sad / ekspr.: sad trte grozdje; sad zemlje pridelki 2. nav. ekspr., z rodilnikom rezultat, dosežek: to so sadovi njegovega dela, truda; sporazum je sad dolgotrajnih pogajanj; razprava je sad večletnega raziskovanja / strahovi so bili sad njene domišljije; sad spoznanja / neuspeh je sad njegove nedelavnosti posledicaekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; ekspr. sad njune ljubezni otrok; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; mesto je kot zrel sad padlo v roke partizanom zavzeli so ga brez truda, boja; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; drevo se po sadu spozna
  13.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, silnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
  14.      sádež  -a m () užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadjeagr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
  15.      sadítven  -a -o prid. () nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja
  16.      sadjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sadjarje ali sadjarstvo: sadjarsko delo / sadjarska škropilnica, žaga; sadjarske škarje / sadjarsko drtvo / sadjarski in vinorodni kraji
  17.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, silnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, siti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izseno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano poseno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo
  18.      sadjeróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje sadnega drevja: sadjerodni kraji
  19.      sáfian  -a m () usnj. obarvano mehko kozje usnje s svetlečo se površino: rdeč, zelen safian; čevlji iz safiana; obraz ji je sijal kakor safian; neskl. pril.: v safian usnje vezana knjiga
  20.      sáfianast  tudi safiánast -a -o prid. (; ) nanašajoč se na safian: safianasti čevlji, škornji; rdeča safianasta listnica / safianasto usnje
  21.      sáfianski  tudi safiánski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na safian: safianska torbica / safiansko usnje
  22.      sága  -e ž (á) lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag // realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih
  23.      saharínast  -a -o prid. () podoben saharinu: saharinast okusknjiž. saharinast nasmeh osladen
  24.      saharínski  -a -o prid. () nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okusknjiž. saharinski nasmeh osladen
  25.      sáharski  in sahárski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska pčava / ekspr. saharska sa, žeja zelo velika

   12.517 12.542 12.567 12.592 12.617 12.642 12.667 12.692 12.717 12.742  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA