Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.251-1.275)


  1.      oglušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oglušeti ali oglušiti: posledica te bolezni je lahko tudi oglušitev ♪
  2.      oglušíti  -ím dov., oglúšil (ȋ í) s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši: ropot ga je oglušil; granate so nas popolnoma oglušile // povzročiti, da se kaj ne sliši: grapa je oglušila strel; pren., ekspr. skušal je oglušiti glasove srca ♪
  3.      oglušljív  -a -o prid. (ȋ í) oglušujoč: oglušljiv hrup; oglušljivo pokanje, vpitje oglušljívo prisl.: bobni so oglušljivo zaropotali ♪
  4.      ognúsen  -sna -o prid. (ú ū) redko gnusen: ognusna žival ♪
  5.      ognúsiti  -im dov., ognúšen in ognúsen (ú ȗ) ekspr. umazati, onesnažiti: blato je ognusilo studenec / njenega poštenja si ni upal nihče ognusiti ognúsiti se zagnusiti se: jed se mu je ognusila ♪
  6.      okrúšek  -ška m (ȗ) odkrušek: ledenik je vlekel s seboj skale in okruške; okruški ometa, opeke ♪
  7.      okrúšenost  -i ž (ū) stanje, lastnost okrušenega: zaradi okrušenosti je kipec manj vreden ♪
  8.      okrušíti  in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil okrúšen -a -o: okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda ♪
  9.      okús  -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa ● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo ♪
  10.      okúsen 1 -sna -o prid., okúsnejši (ú ū) 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana; pripravlja zelo okusne jedi; okusna pečenka / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih 2. ki ustreza merilom o lepem, primernem, skladnem: nosila je zelo okusno obleko; okusna oprema knjige; cvetlice v okusnih vazah; razstava je bila lepša in okusnejša kot lani / ekspr. napisi niso bili ravno okusni niso bili primerni okúsno prisl.: okusno se oblačiti; okusno pripravljati hrano; okusno počesani lasje; okusno urejeno stanovanje ♪
  11.      okúsen 2 -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na okus: okusni organ; okusni živec / okusni občutki; okusna značilnost pijače ♪
  12.      okúsiti  -im dov., okúšen (ú ȗ) 1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva // ekspr. spoznati prijeten okus česa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil / v tem času sem prvič okusil razne sladkarije jedel 2. ekspr. doživeti, občutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti / okusiti fronto, vojno / okusiti udobje spoznati / komaj je okusila življenje malo spoznala / z oslabljenim pomenom okusiti poraz biti poražen, uspeh uspeti ∙ ekspr. dostikrat je okusil palico bil tepen; ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel ♪
  13.      okúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost okusnega1: hvaliti okusnost jedi; okusnost in hranilnost krme / resnobna okusnost oblačil ♪
  14.      okušálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa ♦ anat. okušalne brbončice ♪
  15.      okušálo  -a s (á) okušalni organ: učinek kisline na okušalo ♪
  16.      okúšanje  -a s (ú) glagolnik od okušati: okušanje hrane / okušanje življenja ♪
  17.      okúšati  -am nedov. (ú) 1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost; živali okušajo drugače kot ljudje / vsak zalogaj je imel dolgo v ustih, da bi ga lahko čimbolj okušal 2. ekspr. doživljati, čutiti: okušati bridkosti in težo življenja; okušati ugodnosti privilegiranega položaja / z oslabljenim pomenom okušati obup biti obupan ♪
  18.      okuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina ♪
  19.      olúskati  -am dov. (ȗ) odstraniti luske s česa: z nožem oluskati ribo olúskati se obdati, prekriti se z luskami: kuščarju se novi rep oluska drugače kot prvotni ♪
  20.      oluščíti  in olúščiti -im dov. (ȋ ú) 1. spraviti zrna iz luščine: oluščiti fižol // odstraniti luščino: oluščiti bučno seme 2. odstraniti zrna s storža: oluščiti koruzo 3. odstraniti v plasteh s površine: oluščiti blato s čevljev; s stene se je na več mestih oluščil omet odluščil oluščíti se in olúščiti se navadno v zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se je oluščila olúščen -a -o: oluščen grah; hrbet ima ves oluščen ♪
  21.      omalodúšiti  -im dov. (ū ȗ) knjiž. povzročiti, da postane kdo malodušen: hladen sprejem ga ni omalodušil; s svojimi besedami jih je omalodušil ♪
  22.      ómnibus  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego 2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus // z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov ◊ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; neskl. pril.: omnibus film, revija ♪
  23.      ómnibusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na omnibus: omnibusna proga / omnibusna pripoved ♪
  24.      opljúskati  -am dov. (ȗ) s pljuskanjem zmočiti, politi: opljuskati mizo; opljuskati si obraz s hladno vodo / valovi so ju opljuskali, da sta bila zelo mokra ♪
  25.      opljuskávati  -am nedov. (ȃ) s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA