Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (11.842-11.866)



  1.      psihedéličen  -čna -o prid. (ẹ́) psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo devnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve
  2.      psihiatríja  -e ž () veda o devnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
  3.      psíhičen  -čna -o prid. (í) deven: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
  4.      psíhika  -e ž (í) knjiž. devnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  5.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na da 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija
  6.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja devnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  7.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) deven in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  8.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi devnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  9.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in devnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
  10.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (-ọ̑) deven in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
  11.      psihogén  -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je devnega izvora: organska in psihogena obolenja
  12.      psihografíja  -e ž () psih. opisovanje devnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija
  13.      psihográm  -a m () psih. grafični prikaz devnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
  14.      psíhohigiéna  -e ž (-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih devnih funkcij
  15.      psíholingvístika  -e ž (-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča devnosti: dognanja psiholingvistike
  16.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, deslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
  17.      psihologíja  -e ž () 1. veda, ki raziskuje človeško devnost, deslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava devne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje devno problematične ali ogrožene ljudi 2. devnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
  18.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, desloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. deven: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, devno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
  19.      psihometríja  -e ž () nauk o merjenju devnih pojavov
  20.      psihomotóren  -rna -o prid. (ọ̄) med. nanašajoč se na gibalne učinke devnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
  21.      psihomotóričen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na gibalne učinke devnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
  22.      psíhopatologíja  -e ž (-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju devnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
  23.      psíhoseksuálen  -lna -o prid. (-) deven in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
  24.      psíhosociálen  -lna -o prid. (-) deven in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
  25.      psíhosociolóški  -a -o prid. (-ọ̑) deven in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost

   11.717 11.742 11.767 11.792 11.817 11.842 11.867 11.892 11.917 11.942  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA