Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (11.826-11.850)



  1.      prtljážnik  -a m () prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila // priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil
  2.      prunéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele
  3.      prvakováti  -újem nedov.) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v devnem pogledu
  4.      prvénec  -nca m (ẹ́) 1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa 2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju ◊ bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata
  5.      pŕvi  -a -o štev. () 1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja // nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi 2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi menu obsežnejši, dražji menu / žarg., šol. on je prvi matematik v razredu // nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v kolektivu / prva dama slovenske popevke 3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola // nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec 4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo ● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama v meščanskem okolju naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajenavt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; jur. sodišče prve stopnje; lingv. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; muz. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878 pŕvi -a -o sam.: prvi v razredu je dobil knjigo; denar ti bom vrnil prvega (v mesecu); diplomiral je med prvimi; žarg., avt. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; danes sem v prvo tu vprvo
  6.      pŕvič  prisl. () 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več - prvič, drugič, tretjič // izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič 2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere ● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev
  7.      prvínskost  -i ž () lastnost, značilnost prvinskega: novele razodevajo življenjsko prvinskost; prvinskost čustev / prvinskost narave
  8.      prvolétnica  -e ž (ẹ̑) redko dijakinja ali slateljica prvega letnika: prvoletnica pravne fakultete
  9.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: devni razvoj prvoletnika
  10.      pŕvoligáš  -a m (-á) žarg., šport. drtvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev
  11.      pŕvorojênec  -nca m (-é) prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu
  12.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivnoekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali
  13.      prvotnína  -e ž () star. magmatska kamnina: iz preperelih prvotnin nastale usedline
  14.      pržína  -e ž (í) zastar. droben grč: hudournik je nanesel veliko pržine
  15.      psalmodíja  -e ž () rel. petje, recitiranje psalmov: poslati psalmodijo; enolična psalmodija
  16.      psíha 1 -e ž () devnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali
  17.      psihedéličen  -čna -o prid. (ẹ́) psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo devnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve
  18.      psihiatríja  -e ž () veda o devnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
  19.      psíhičen  -čna -o prid. (í) deven: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
  20.      psíhika  -e ž (í) knjiž. devnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  21.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na da 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija
  22.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja devnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  23.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) deven in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  24.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi devnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  25.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in devnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela

   11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA