Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (11.476-11.500)


  1.      prilésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) z lezenjem priti: kača je prilezla izpod skale; polž je prilezel na cesto / ekspr. vlak je prilezel iz predora počasi pripeljal / ekspr. solza mu je prilezla po licu počasi pritekla, pripolzela // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo priti: končno smo prilezli na vrh / vsak večer je prilezla k nam prišla ● žarg. končno je le prilezel do mature s težavo je izdelal vse razrede srednje šole; ekspr. komaj si prilezel na svet, ne boš nam ukazoval zelo si še mlad, neizkušen; ekspr. v družbi, službi je kar visoko prilezel dosegel visok družbeni, službeni položaj ♪
  2.      priletéti  -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec ● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu ♪
  3.      priléžništvo  -a s (ẹ̑) skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze: dopuščati priležništvo / živeti v priležništvu ♪
  4.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  5.      prilíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju ♪
  6.      prilíka  in prílika -e ž (ȋ; í) zastar. prispodoba: razburkano morje mu je prilika njegovih čustev ● zastar. to je dekle, da ji ni prilike v vsej vasi para; zastar. on ni tvoje prilike tak, kot si ti; zastar. fant je prava slika in prilika svoje matere zelo ji je podoben ♪
  7.      prilív  -a m (ȋ) 1. glagolnik od priliti ali prilivati: priliv potrebne tekočine / začutil je priliv novega upanja 2. publ. prihod ljudi od drugod: priliv prebivalstva, delovne sile na industrijska področja, v mesta / skrbeti za priliv novih članov pridobitev; priliv turistov se je povečal za deset odstotkov obisk // prihod zlasti denarja od drugod: priliv deviz, kapitala, zlata iz tujine; priliv sredstev za gradnjo je v zaostanku 3. zastar. plima: ob prilivu morje zalije te skale ♪
  8.      prilívanje  -a s (í) 1. glagolnik od prilivati: prilivanje vode 2. publ. prihajanje ljudi od drugod: prilivanje visokokvalificiranih delavcev v industrijsko razvite države ♪
  9.      prilizovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prilizovati se: prilizovanje očetu / molče poslušati prilizovanje priliznjeno govorjenje ♪
  10.      priljubíti  in priljúbiti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig priljubíti se in priljúbiti se 1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila 2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega priljúbljen -a -o 1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen 2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem 3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena ♪
  11.      priljúbljati  -am nedov. (ú) delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: ta dejanja so ga vse bolj priljubljala vaščanom priljúbljati se pridobivati si naklonjenost koga: čim bolj jo je spoznaval, tem bolj se mu je priljubljala ♪
  12.      priljúden  -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
  13.      prilóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna ◊ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje ♪
  14.      priložíti  -ím dov., prilóžil (ȋ í) 1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo // gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir 2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo 3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil 4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil ● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga priložèn -êna -o: priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo ♪
  15.      primámljati  -am nedov. (á) s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja: svetloba primamlja vešče ∙ knjiž., ekspr. tiha glasba mu je primamljala spanec na veke ga je uspavala; knjiž., ekspr. narava ga primamlja privlači ♪
  16.      primanjkljáj  -a m (ȃ) 1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon dinarjev; kritje primanjkljaja // vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga 2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje ♪
  17.      primáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
  18.      primázati  -mážem dov., primázala in primazála (á ȃ) 1. dodatno, zraven namazati: tu pa tam je os še malo primazal / kruh je suh, primaži ga namaži 2. pog. udariti: primazal ga je z bičem; primazal ga je z roko okrog ušes ● pog. odgovori, če ne ti eno primažem te udarim; pog. primazala mu je klofuto in odšla dala mu je klofuto; žarg., šol. učitelj mu je primazal nezadostno mu je dal negativno oceno; pog. sodnik mu je primazal dva tedna obsodil ga je na dva tedna zapora primázan -a -o: iz jeze primazana klofuta ∙ nar. pod nos primazani brki prilepljeni ♪
  19.      primèj  medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: primej, takega fanta pa jaz ne bi pustila ♪
  20.      primér  -a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev // v zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro je gojiti šport, na primer [npr.] kolesarjenje, plavanje; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili / piše se tudi skupaj naprímer 2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj // pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki 3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo 4. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor // v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti ● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; redko postavljati komu koga za primer za zgled ◊ jur. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje ♪
  21.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  22.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪
  23.      primérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjati podatke; medsebojno primerjati izmerjene temperature; primerjati preteklost in sedanjost; primerjati prevod z izvirnikom; primerjati in usklajevati programe / kot opozorilo v tekstu primerjaj [prim.] sliko št. 8 // kazati na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: svojega stanja ne more primerjati z njihovim; zaradi takih del je primerjal našo književnost z evropskimi književnostmi; mi se z vami ne primerjamo // kazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: pesnik primerja življenje vrelcu; primerjati mladost s pomladjo; pesnik se primerja z drevesom 2. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: šivati in primerjati obleke primérjati se knjiž., nav. 3. os. dogajati se: to se pogosto primerja; kaj takega se njemu ni primerjalo primerjáje: primerjaje podatke, so prišli do novih spoznanj primerjajóč -a -e: primerjajoč eno stanje z drugim, je ugotavljal velike razlike primérjan -a -o: neupravičeno primerjane stvari ♪
  24.      primerjáva  -e ž (ȃ) 1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjava pisave, rezultatov; primerjava prepisa z originalom; glavne razlike so se pokazale že ob prvih primerjavah; delati primerjave med različnimi vzorci primerjati / za primerjavo dodajmo še nekaj podatkov // kazanje na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: primerjava njegovega položaja z našim ni mogoča; publ. te umetnine ne vzdržijo primerjave z najbolj znanimi so dosti slabše // kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: da bi ga bolje označil, si je pomagal s primerjavo; primerjava mladosti s pomladjo ♦ lit. ustaljene primerjave primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primerjavi z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: število zdravstvenih ustanov se je v primerjavi s predvojnim zelo povečalo; naše težave so v primerjavi z njihovimi majhne ♪
  25.      primés  -í in -i ž (ẹ̑) 1. snov, ki nastopa navadno v manjši količini pomešana z glavno snovjo: izločiti, odstraniti primes; ločiti od rude primesi; strupene, škodljive primesi ♦ petr. rudninske primesi rudnine, ki nastopajo v kamninah le v majhnih količinah 2. ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: v njegovem pisanju so opazne čustvene, narečne primesi / smeh s primesjo grenkobe; reči kaj s primesjo ironije nekoliko ironično ♪

   11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA