Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (11.467-11.491)


  1.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
  2.      prilagojevánje  -a s (ȃ) prilagajanje: prilagojevanje industrije tržišču; sposobnost prilagojevanja / prilagojevanje na življenje v različnih okoljih / počasno prilagojevanje tujcev domačinom ♪
  3.      prilastíti si  -ím si dov., prilástil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo prilastíti zastar. pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti ♪
  4.      priláščati si  -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prodajalec si je prilaščal del izkupička / prilaščati si pravico do odločanja; prilaščati si zasluge za uspeh tekmovanja / prilaščal si je vlogo razsodnika lastil / ekspr. močnejši so si navadno prilaščali najboljše sedeže so zasedali ♦ ekon. prilaščati si presežno vrednost 2. nav. ekspr. dobivati velik vpliv, oblast nad kom: vedno bolj si ga je prilaščala priláščati zastar. pripisovati, prisojati: prilaščali so mu več poguma, kot ga je pokazal ♪
  5.      priléči se  -léžem se dov. in nedov., prilézi se prilézite se; prilégel se prilêgla se; nam. priléč se in prilèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os. povzročiti duševno ali telesno ugodje: mleko, vino se ti bo prileglo / pohvala se mu je prilegla; zjutraj se mi prileže poležati; prileže se ti, da te pomilujejo / prava kava se zmeraj prileže / zdajle bi se mi prilegel kozarec vina rad bi ga popil; ekspr. majhna podpora bi se mi prilegla rad bi jo dobil 2. pri namestitvi priti v dotik s čim po vsej površini: obleka se je tesno prilegla telesu / palice so se prilegle v zarezo ● nekaj se čevlji priležejo nogi, nekaj se privadi noga čevlju po obliki, velikosti prilagodijo; zastar. ta vzdevek se mu je dobro prilegel je bil primeren, ustrezen zanj prilégel -êgla -o bot. ki se prilega deblu, steblu: prilegli listi; ciprese s pokončnimi prileglimi vejami ♪
  6.      prilégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico 2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami // biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi 3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu prilegajóč se -a -e: tesno se prilegajoča jopica ♪
  7.      prilépek  -pka m (ẹ̑) 1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke 2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo 3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu ◊ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus ♪
  8.      prilepíti  in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub ● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil prilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju 2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim ● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji prilépljen -a -o: na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena ♪
  9.      prilésje  -a s (ẹ̑) knjiž. svet pri gozdu: pot je zapustila prilesje ♪
  10.      prilésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) z lezenjem priti: kača je prilezla izpod skale; polž je prilezel na cesto / ekspr. vlak je prilezel iz predora počasi pripeljal / ekspr. solza mu je prilezla po licu počasi pritekla, pripolzela // ekspr. počasi, navadno tudi s težavo priti: končno smo prilezli na vrh / vsak večer je prilezla k nam prišla ● žarg. končno je le prilezel do mature s težavo je izdelal vse razrede srednje šole; ekspr. komaj si prilezel na svet, ne boš nam ukazoval zelo si še mlad, neizkušen; ekspr. v družbi, službi je kar visoko prilezel dosegel visok družbeni, službeni položaj ♪
  11.      priletéti  -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec ● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu ♪
  12.      priléžništvo  -a s (ẹ̑) skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze: dopuščati priležništvo / živeti v priležništvu ♪
  13.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  14.      prilíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju ♪
  15.      prilíka  in prílika -e ž (ȋ; í) zastar. prispodoba: razburkano morje mu je prilika njegovih čustev ● zastar. to je dekle, da ji ni prilike v vsej vasi para; zastar. on ni tvoje prilike tak, kot si ti; zastar. fant je prava slika in prilika svoje matere zelo ji je podoben ♪
  16.      prilív  -a m (ȋ) 1. glagolnik od priliti ali prilivati: priliv potrebne tekočine / začutil je priliv novega upanja 2. publ. prihod ljudi od drugod: priliv prebivalstva, delovne sile na industrijska področja, v mesta / skrbeti za priliv novih članov pridobitev; priliv turistov se je povečal za deset odstotkov obisk // prihod zlasti denarja od drugod: priliv deviz, kapitala, zlata iz tujine; priliv sredstev za gradnjo je v zaostanku 3. zastar. plima: ob prilivu morje zalije te skale ♪
  17.      prilívanje  -a s (í) 1. glagolnik od prilivati: prilivanje vode 2. publ. prihajanje ljudi od drugod: prilivanje visokokvalificiranih delavcev v industrijsko razvite države ♪
  18.      prilizovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prilizovati se: prilizovanje očetu / molče poslušati prilizovanje priliznjeno govorjenje ♪
  19.      priljubíti  in priljúbiti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig priljubíti se in priljúbiti se 1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila 2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega priljúbljen -a -o 1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen 2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem 3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena ♪
  20.      priljúbljati  -am nedov. (ú) delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: ta dejanja so ga vse bolj priljubljala vaščanom priljúbljati se pridobivati si naklonjenost koga: čim bolj jo je spoznaval, tem bolj se mu je priljubljala ♪
  21.      priljúden  -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
  22.      prilóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. ugoden, pravi: izbrati priložen čas za kako dejanje / išče priložno priliko, da bi prišel do denarja 2. primeren, ustrezen: nizek, temačen prostor ni priložen za tako delo / ta popevka je bila vojakom posebno priložna ◊ teh. priložno ravnilo ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske prilóžno prisl.: prav priložno se mu je zdelo vnovič prositi za dovoljenje ♪
  23.      priložíti  -ím dov., prilóžil (ȋ í) 1. dati, položiti k čemu še kaj: priložil je še nekaj jabolk, da je bila košara polna / priložiti domino, igralno karto / pismu priložiti denar, znamko / prošnji priložiti potrdilo // gastr. dati k drugi jedi: k pečenki priložimo pečen krompir 2. ekspr. dati prispevek k določeni vsoti: tudi brat je priložil nekaj tisočakov / priložiti nekaj za pijačo 3. ekspr. dodatno, zraven povedati; dodati: vsakemu stavku priloži kletvico / in bom tudi ostal, je še priložil 4. dodatno, zraven naložiti: priložili so mu še nekaj zabojev in pognal je konje / ogenj je ugašal, vendar ni nihče priložil ● ekspr. priložiti komu brco, klofuto dati; pog., ekspr. priloži mu eno okrog ušes udari ga priložèn -êna -o: priložena karta / kot opozorilo navodilo je priloženo ♪
  24.      primámljati  -am nedov. (á) s privlačnostjo dosegati, da kdo kam prihaja: svetloba primamlja vešče ∙ knjiž., ekspr. tiha glasba mu je primamljala spanec na veke ga je uspavala; knjiž., ekspr. narava ga primamlja privlači ♪
  25.      primanjkljáj  -a m (ȃ) 1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon dinarjev; kritje primanjkljaja // vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga 2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje ♪

   11.342 11.367 11.392 11.417 11.442 11.467 11.492 11.517 11.542 11.567  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA