Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (10.967-10.991)


  1.      predstavljávec  -vca m (ȃ) zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: vsi so občudovali predstavljavca župana / bil je dober predstavljavec Shakespeara ♪
  2.      predstavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki si ga je mogoče predstavljati: po njenem govoru je bil položaj jasen in predstavljiv // ki se da predstaviti: ta pojav je predstavljiv samo s poskusi ♪
  3.      predstavljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost predstavljivega: omogočiti predstavljivost dogodkov, položaja / predstavljivost fizikalnih poskusov 2. sposobnost za predstavljanje: tu moja predstavljivost odpove; otrokova predstavljivost se z leti razvija; nadarjenost za prostorsko predstavljivost ♪
  4.      predstávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov 2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva // redko domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina ♪
  5.      predstójnik  -a m (ọ̑) kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre ♪
  6.      prèdšólski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok ♪
  7.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  8.      prèdvozáč  -a m (ȅ-á) šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači ♪
  9.      predzídje  -a s (ȋ) redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije ♪
  10.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  11.      prêeksisténca  -e ž (ȇ-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco ♪
  12.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  13.      prefínjen  -a -o prid. (ȋ) knjiž. 1. lep, izbran: prefinjeno izražanje / prefinjena barvna kombinacija zelo ustrezna, lepa 2. zelo občutljiv, zelo izostren: prefinjen čut, okus / prefinjen humor / to je prefinjena ženska ♪
  14.      prefínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost ♪
  15.      prefríganka  -e ž (ȋ) pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla ♪
  16.      pregáča  -e ž (á) etn. ročno tkan vzorčast predpasnik pri uskoški ljudski noši: ženske s pisanimi pregačami ♪
  17.      pregánjanost  -i ž (ȃ) stanje preganjanega človeka: preganjanost je njegova usoda / preživljati preganjanost in trpljenje / ima občutek preganjanosti ♪
  18.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  19.      preganjávica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice ♪
  20.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  21.      preglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje ♪
  22.      preglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel ♪
  23.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano ♪
  24.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev ♪
  25.      pregledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike ♪

   10.842 10.867 10.892 10.917 10.942 10.967 10.992 11.017 11.042 11.067  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA