Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.092-1.116)


  1.      napústek  -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
  2.      napustíti  -ím dov., napústil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi ♪
  3.      napúšč  -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž., redko strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč ◊ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni ♪
  4.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek ♪
  5.      narúšiti  -im, in narušíti in narúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje ♪
  6.      naslúšati  -am, in naslúšati tudi naslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) star. poslušati: naslušal sem, odkod prihaja šum / pazljivo je naslušal vsako besedo // prisluškovati: potuhniva se, tukaj bom naslušal naslúšati se, in naslúšati se tudi naslušáti se naslišati se: ne more se je nagledati in naslušati / naslušal se je njenih neumnosti naveličal poslušati ♪
  7.      nasušíti  -ím dov., nasúšil (ȋ í) s sušenjem priti do določene količine česa: nasušiti jabolka; nasušiti si dovolj zdravilnih zelišč nasušèn -êna -o: vreča nasušenih gob ♪
  8.      naúšnica  -e ž (ȗ) nav. mn., redko 1. naušnik: dati naušnice na ušesa / kapa z naušnicami 2. knjiž. uhan: naušnice z biseri ♪
  9.      naúšnik  -a m (ȗ) nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki ◊ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa ♪
  10.      navdúšenec  -nca m (ȗ) nav. ekspr. kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela: bil je velik navdušenec; gledališki navdušenci; športni navdušenci; skupina mladih navdušencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdušencev ♪
  11.      navdušenják  -a m (á) knjiž. navdušenec: bil je velik navdušenjak; kulturni navdušenjaki ♪
  12.      navdúšenje  -a s (ȗ) 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdušenjem 2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdušenje nad čim; vzbuditi navdušenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdušenje // izražanje takega odnosa: navdušenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdušenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdušenja / predajati se navdušenju ● ekspr. izrazil je navdušenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč ♪
  13.      navdúšenost  -i ž (ȗ) lastnost, stanje navdušenega človeka: občudovali so njegovo navdušenost za delo / kaže veliko navdušenost za šport // navdušenje: sprejeli so ga z veliko navdušenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdušenosti ♪
  14.      navduševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic ♪
  15.      navduševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč ♪
  16.      navduševánje  -a s (ȃ) glagolnik od navduševati: navduševanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navduševanja ♪
  17.      navduševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navduševati ljudi za planinstvo; znal je navduševati učence za vse, kar je lepo in dobro; navduševati se za napredne ideje / publ. nova moda se navdušuje nad dolgimi oblekami 2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navduševal poslušalce / gore so ga vedno navduševale; obiskovalci se navdušujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov navdušujóč -a -e: navdušujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdušujoč; spregovoril je nekaj navdušujočih besed ♪
  18.      navdúšiti  -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdušil za matematiko; znal je navdušiti ljudi za delo; navdušiti se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdušila; po naravi je tak, da ga težko kaj navduši; že ob prvem srečanju se je navdušil za dekle / navdušiti se nad dosežki tehnike navdúšen -a -o: navdušen planinec, športnik; navdušen pristaš nove umetniške smeri; zelo je navdušen za poezijo; poslušalci so bili navdušeni nad izvajalci / govoriti navdušene besede; prisl.: navdušeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdušeno sprejeli ♪
  19.      navdušljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja ♪
  20.      nèbrúšen  -a -o prid. (ȅ-ú) ki ni brušen, ni obdelan: nebrušeni dragi kamni / nebrušeno steklo ♪
  21.      nèdopústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik ♪
  22.      nèdopustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva ♪
  23.      nèdopústnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona ♪
  24.      nèdušèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dušen: nedušen glas, smeh ♦ fiz. nedušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja ♪
  25.      néguš  -a m (ẹ̑) v etiopskem okolju, nekdaj kralj ♪

   967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA