Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.092-1.116)



  1.      napústek  -tka m () knjiž., redko napč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi ositve, kala
  2.      napustíti  -ím dov., napústil ( í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napčèn -êna -o: okna so krasili napčeni robovi
  3.      napúšč  -a m () 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napč; napč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napča; postaviti, zložiti pod napč 2. knjiž., redko strešica, polička: napč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napč ◊ alp. (skalni) napč ozka prečna izboklina v steni
  4.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napen človek
  5.      narúšiti  -im, in naríti in narúšiti -im dov.; ú) nekoliko poriti, razriti: potres je naril stare stavbe; opčen kozolec se je naril // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: nariti ravnotežje sil; zdravje se mu je narilo narúšen -a -o: naren zid; nareno zdravje
  6.      naslúšati  -am, in naslúšati tudi nasláti -am nedov. (ú; ú á ú) star. poslati: naslal sem, odkod prihaja šum / pazljivo je naslal vsako besedo // prislkovati: potuhniva se, tukaj bom naslal naslúšati se, in naslúšati se tudi nasláti se naslišati se: ne more se je nagledati in naslati / naslal se je njenih neumnosti naveličal poslati
  7.      nasíti  -ím dov., nasúšil ( í) s senjem priti do določene količine česa: nasiti jabolka; nasiti si dovolj zdravilnih zelišč nasèn -êna -o: vreča nasenih gob
  8.      naúšnica  -e ž () nav. mn., redko 1. nanik: dati nanice na esa / kapa z nanicami 2. knjiž. uhan: nanice z biseri
  9.      naúšnik  -a m () nav. mn. predmet, ki ščiti esa pred mrazom: pokriti si esa z naniki; volneni naniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naniki ◊ teh. priprava za glenje, denje zvoka, ki pokriva esa
  10.      navdúšenec  -nca m () nav. ekspr. kdor se zelo navduje za kaj in navdeno tudi dela: bil je velik navdenec; gledališki navdenci; športni navdenci; skupina mladih navdencev / boksarsko srečanje si je ogledalo veliko navdencev
  11.      navdenják  -a m (á) knjiž. navdenec: bil je velik navdenjak; kulturni navdenjaki
  12.      navdúšenje  -a s () 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdenje; fant kaže veliko navdenje za učenje / svojega navdenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z velikim navdenjem 2. zelo pozitiven čustveni odnos do česa: izražati, kazati navdenje nad čim; vzbuditi navdenje / ekspr. z obraza mu je sijalo navdenje // izražanje takega odnosa: navdenje se dolgo ni moglo poleči; ekspr.: mesto je kar kipelo od navdenja; ob koncu predstave je izbruhnil pravi vulkan navdenja / predajati se navdenju ● ekspr. izrazil je navdenje nad prebrano knjigo rekel je, da mu je zelo všeč
  13.      navdúšenost  -i ž () lastnost, stanje navdenega človeka: občudovali so njegovo navdenost za delo / kaže veliko navdenost za šport // navdenje: sprejeli so ga z veliko navdenostjo; ekspr. dvorano je zajel vihar navdenosti
  14.      navdeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor navduje za kaj: govornik je bil navdevalec množic
  15.      navdeválen  -lna -o prid. () s katerim se navduje: imeti navdevalen govor; navdevalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navdevalen navdujoč
  16.      navdevánje  -a s () glagolnik od navdevati: navdevanje za boj, prostost / knjige so bile edini predmet njegovega navdevanja
  17.      navdeváti  -újem nedov.) 1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navdevati ljudi za planinstvo; znal je navdevati učence za vse, kar je lepo in dobro; navdevati se za napredne ideje / publ. nova moda se navduje nad dolgimi oblekami 2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navdeval poslalce / gore so ga vedno navdevale; obiskovalci se navdujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov navdujóč -a -e: navdujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdujoč; spregovoril je nekaj navdujočih besed
  18.      navdúšiti  -im dov.) 1. povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: učitelj ga je navdil za matematiko; znal je navditi ljudi za delo; navditi se za šport 2. vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa: prva predstava gledalcev ni navdila; po naravi je tak, da ga težko kaj navdi; že ob prvem srečanju se je navdil za dekle / navditi se nad dosežki tehnike navdúšen -a -o: navden planinec, športnik; navden pristaš nove umetniške smeri; zelo je navden za poezijo; poslalci so bili navdeni nad izvajalci / govoriti navdene besede; prisl.: navdeno delati, govoriti, pozdravljati; predsednika so povsod navdeno sprejeli
  19.      navdljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se (hitro) navdi: je navdljiv človek / biti navdljivega značaja
  20.      nèbrúšen  -a -o prid. (-ú) ki ni bren, ni obdelan: nebreni dragi kamni / nebreno steklo
  21.      nèdopústen  -tna -o prid. (-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik
  22.      nèdopustljív  -a -o prid. (- -í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva
  23.      nèdopústnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona
  24.      nèdèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni den: neden glas, smeh ♦ fiz. nedeno nihanje nihanje, pri katerem se amplituda ne spreminja
  25.      nég  -a m (ẹ̑) v etiopskem okolju, nekdaj kralj

   967 992 1.017 1.042 1.067 1.092 1.117 1.142 1.167 1.192  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA