Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.076-1.100)



  1.      nadúšen  -šna -o prid. () nar. štajersko nadljiv: naden človek / nadni napad napad naduhe
  2.      nadúšljiv  -a -o prid. () ki ima naduho: nadljiv človek; nadljiv konj / nadljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadljiv vlak; nadljive orgle nadúšljivo prisl.: nadljivo dihati
  3.      nadúšljivec  -vca m () kdor ima naduho: nadljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadljivce
  4.      naglúšen  -šna -o prid. (ú ū) nekoliko gluh: star je že in naglen; precej naglna ženska / naglno uho
  5.      naglúšnost  -i ž (ú) lastnost, stanje naglnega: zdravnik je ugotovil močno naglnost / poklicna, prirojena, starostna naglnost
  6.      nagnúsen  -sna -o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje
  7.      nagnúsnež  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov
  8.      nagnúsnik  -a m () ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo
  9.      nagnúsnost  -i ž (ú) ekspr. gnusnost: nagnusnost zločina / kdo je naredil to nagnusnost
  10.      naizúst  in na izúst prisl. () star. na pamet: učiti se, znati naizust / zastar. prej je le tako naizust govoril
  11.      nakríti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) s krenjem načeti, poškodovati: nakriti omet, zid; ob padcu se je lonec nakril
  12.      nalčíti  in nalúščiti -im dov. ( ú) z lčenjem priti do določene količine česa: nalčiti grah za juho
  13.      namigúša  -e ž (ú) knjiž. koketa, spogledljivka: kaj se družiš s to namigo / ozmerjal jo je z namigo
  14.      naperúšiti se  -im se dov.) knjiž. našopiriti se: kokoši so se naperile / ekspr. ves se je naperil in ga srepo pogledal
  15.      naposlúšati se  -am se, in naposlúšati se tudi naposláti se -am se dov. (ú; ú á ú) zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlati / ekspr. zdaj smo se pa že naposlali tvojega tarnanja naveličali poslati
  16.      napúst  -a m () redko napč, pristrešek: hiša ima širok napust
  17.      napústek  -tka m () knjiž., redko napč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi ositve, kala
  18.      napustíti  -ím dov., napústil ( í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napčèn -êna -o: okna so krasili napčeni robovi
  19.      napúšč  -a m () 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napč; napč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napča; postaviti, zložiti pod napč 2. knjiž., redko strešica, polička: napč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napč ◊ alp. (skalni) napč ozka prečna izboklina v steni
  20.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napen človek
  21.      narúšiti  -im, in naríti in narúšiti -im dov.; ú) nekoliko poriti, razriti: potres je naril stare stavbe; opčen kozolec se je naril // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: nariti ravnotežje sil; zdravje se mu je narilo narúšen -a -o: naren zid; nareno zdravje
  22.      naslúšati  -am, in naslúšati tudi nasláti -am nedov. (ú; ú á ú) star. poslati: naslal sem, odkod prihaja šum / pazljivo je naslal vsako besedo // prislkovati: potuhniva se, tukaj bom naslal naslúšati se, in naslúšati se tudi nasláti se naslišati se: ne more se je nagledati in naslati / naslal se je njenih neumnosti naveličal poslati
  23.      nasíti  -ím dov., nasúšil ( í) s senjem priti do določene količine česa: nasiti jabolka; nasiti si dovolj zdravilnih zelišč nasèn -êna -o: vreča nasenih gob
  24.      naúšnica  -e ž () nav. mn., redko 1. nanik: dati nanice na esa / kapa z nanicami 2. knjiž. uhan: nanice z biseri
  25.      naúšnik  -a m () nav. mn. predmet, ki ščiti esa pred mrazom: pokriti si esa z naniki; volneni naniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naniki ◊ teh. priprava za glenje, denje zvoka, ki pokriva esa

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA