Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.076-1.100)


  1.      nadúšen  -šna -o prid. (ȗ) nar. štajersko nadušljiv: nadušen človek / nadušni napad napad naduhe ♪
  2.      nadúšljiv  -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati ♪
  3.      nadúšljivec  -vca m (ȗ) kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce ♪
  4.      naglúšen  -šna -o prid. (ú ū) nekoliko gluh: star je že in naglušen; precej naglušna ženska / naglušno uho ♪
  5.      naglúšnost  -i ž (ú) lastnost, stanje naglušnega: zdravnik je ugotovil močno naglušnost / poklicna, prirojena, starostna naglušnost ♪
  6.      nagnúsen  -sna -o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje ♪
  7.      nagnúsnež  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov ♪
  8.      nagnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: ta nagnusnik bi pojedel tudi krastačo ♪
  9.      nagnúsnost  -i ž (ú) ekspr. gnusnost: nagnusnost zločina / kdo je naredil to nagnusnost ♪
  10.      naizúst  in na izúst prisl. (ȗ) star. na pamet: učiti se, znati naizust / zastar. prej je le tako naizust govoril ♪
  11.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil ♪
  12.      naluščíti  in nalúščiti -im dov. (ȋ ú) z luščenjem priti do določene količine česa: naluščiti grah za juho ♪
  13.      namigúša  -e ž (ú) knjiž. koketa, spogledljivka: kaj se družiš s to namigušo / ozmerjal jo je z namigušo ♪
  14.      naperúšiti se  -im se dov. (ú ȗ) knjiž. našopiriti se: kokoši so se naperušile / ekspr. ves se je naperušil in ga srepo pogledal ♪
  15.      naposlúšati se  -am se, in naposlúšati se tudi naposlušáti se -am se dov. (ú; ú á ú) zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlušati / ekspr. zdaj smo se pa že naposlušali tvojega tarnanja naveličali poslušati ♪
  16.      napúst  -a m (ȗ) redko napušč, pristrešek: hiša ima širok napust ♪
  17.      napústek  -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
  18.      napustíti  -ím dov., napústil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi ♪
  19.      napúšč  -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž., redko strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč ◊ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni ♪
  20.      napúšen  -šna -o prid. (ū) zastar. domišljav, prevzeten: napušen človek ♪
  21.      narúšiti  -im, in narušíti in narúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje ♪
  22.      naslúšati  -am, in naslúšati tudi naslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) star. poslušati: naslušal sem, odkod prihaja šum / pazljivo je naslušal vsako besedo // prisluškovati: potuhniva se, tukaj bom naslušal naslúšati se, in naslúšati se tudi naslušáti se naslišati se: ne more se je nagledati in naslušati / naslušal se je njenih neumnosti naveličal poslušati ♪
  23.      nasušíti  -ím dov., nasúšil (ȋ í) s sušenjem priti do določene količine česa: nasušiti jabolka; nasušiti si dovolj zdravilnih zelišč nasušèn -êna -o: vreča nasušenih gob ♪
  24.      naúšnica  -e ž (ȗ) nav. mn., redko 1. naušnik: dati naušnice na ušesa / kapa z naušnicami 2. knjiž. uhan: naušnice z biseri ♪
  25.      naúšnik  -a m (ȗ) nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom: pokriti si ušesa z naušniki; volneni naušniki // del pokrivala, ki se da zavihati: kučma z velikimi naušniki ◊ teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka, ki pokriva ušesa ♪

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA