Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (10.517-10.541)



  1.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
  2.      pórta 2 -e ž (ọ̑) rel. prostor ob glavnem vhodu v samostan: čakati na porti / samostanska porta ◊ zgod. Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor
  3.      portatív  -a m () muz., nekdaj majhne prenosne orgle z ustničnimi piščalmi: igrati na portativ
  4.      portón  -a m (ọ̑) nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom
  5.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov
  6.      posabljáti  -ám dov.) knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti: v boju so posabljali vse sovražne vojake / posabljati glave
  7.      posadíti  -ím dov., posádil ( í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
  8.      posádnik  -a m () v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik
  9.      posahníti  in posáhniti -em dov. ( á) drug za drugim usahniti: studenci so posahnili / vse rože v vrtu so posahnile
  10.      posámeznik  -a m () vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posameznik tega ne zmore; le malokateri posameznik ga posla; poznati delo, življenje posameznika; posameznik in družba / vsak posameznik je zanimiv / naloge, ki jih opravljajo posamezniki; delati, govoriti s posamezniki; genialni posamezniki ♦ šport. med posamezniki vodi naš najboljši atlet
  11.      posébej  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem
  12.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno
  13.      poséček  -čka m (ẹ̑) manjša poseka: ustavili so se na posečku
  14.      poséči  -séžem dov., posézi posézite; poségel poségla; nam. poséč in posèč (ẹ́) s prislovnim določilom 1. iztegniti roko po čem, za čim: posegel je na polico in vzel knjigo; posegel je v grm in odtrgal jagodo / iztegnil je roko, da bi posegel po skodelici; posegel je v torbo in izvlekel iz nje kos kruha segel // zajeti določeno časovno obdobje: posegel je za celih petnajst let nazaj 2. odločilno začeti vplivati na potek česa: z gospodarskimi ukrepi poseči na trg; poseči v razvoj dežele / gorska reševalna služba je še pravočasno posegla vmes // publ., z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poseči v boj za prvo mesto; poseči v diskusijo, obravnavo, razpravo / posegel je po pijači začel je piti 3. ekspr. uporabiti: posegli so po dobrih pripomočkih / rad poseže po dobri knjigi rad bere dobre knjigeekspr. poseči globoko v žep dati veliko denarja
  15.      posèg  -éga m ( ẹ́) 1. glagolnik od poseči posežem: pri posegu na polico je padel s stola 2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija
  16.      poségati  -am nedov. (ẹ̄) s prislovnim določilom 1. iztegovati roko po čem, za čim: pri svojem delu pogosto posega nazaj, na polico po knjige / posegal je v vrečo in jemal iz nje različne predmete segal // zajemati določeno časovno obdobje: pisatelji so v svojih delih posegali v zgodovino 2. odločilno vplivati na potek česa: skali so posegati na najrazličnejša področja kulture; posegati v gospodarstvo dežele / znanstvena izdaja je posegala tudi v jezik // publ., z glagolskim samostalnikom izraža ponavljanje dejanja, kot ga določa samostalnik: posegati v igro; posegati v politiko; delegati so živahno posegali v razpravo; uspešno posegati v reševanje problemov / država je posegala po administrativnih ukrepih / minometi so posegali v boj 3. ekspr. uporabljati: rad posega po knjigah o živalih / pisatelj je po snov posegal v zgodovino posegajóč -a -e: na razna področja posegajoča vsebina člankov
  17.      posékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje ∙ ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast
  18.      pôsel  -sla [ǝ] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi
  19.      poselíti  -sélim dov. ( ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci
  20.      poséljenost  -i ž (ẹ́) značilnost poseljenega: poseljenost industrijske pokrajine / sledovi zgodnje poseljenosti v naših krajih
  21.      poseljeváti  -újem nedov.) z naseljevanjem zavzemati, zasedati: znova poseljevati opustošene predele ● knjiž., redko te živali poseljujejo topla področja Afrike živijo, so na teh področjih
  22.      posêstriti se  -im se dov., posêstren (é ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo
  23.      poséstvo  -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba
  24.      poséžek  -žka m (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj
  25.      posílen  -lna -o prid. () zastar. prisilen: posilna prodaja; še dopustna posilna sredstva / posilni jopič // ukazan, prisiljen: posilno učenje tujega jezika

   10.392 10.417 10.442 10.467 10.492 10.517 10.542 10.567 10.592 10.617  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA