Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.051-1.075)



  1.      musolíni  -ja m () žarg. šoferski brizganec: naročiti musolini
  2.      mustáčar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo pa je tisti mustačar
  3.      mustáče  -táč ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami
  4.      mustáči  -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec)
  5.      mústang  -a m () 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
  6.      múš  -a m () nar. primorsko osel: istrski m
  7.      múšec  -šca m () bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka
  8.      múšica  tudi míca -e ž (ú; í) zastar. muhica: mlada mica / ustregel je vsaki njeni mici; velikaške mice / obraz z lepotnimi micami z lepotnimi pikami
  9.      míca  -e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mice lezejo po gnoju; mica pade v oko; mice pikajo, plešejo v soncu; drobne mice; roji mic ∙ star. vinske mice vinski bratcimed. leteče mice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mice; zool. češnjeva mica češnjeva muha; pšenična mica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mica na pki
  10.      míčji  -a -e prid. () nanašajoč se na míce: mičja krila / mičji roji
  11.      múšiti se  -im se nedov.) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: mi se okoli deklet ∙ nar. mi se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka
  12.      múšjak  tudi múšjek -a m () mji iztrebek: z mjaki ponesnažene šipe
  13.      múšji  -a -e prid. () nanašajoč se na muhe: mji iztrebki; mje noge / mji pik / zavarovati se z mjo mrežo ◊ bot. mji les tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov; kvasija; šport. mja kategorija najnižja kategorija težkoatletov
  14.      mkát  -a m () 1. trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in mkatnim vonjem: saditi mkat; mkat in rizling / rumeni mkat z rumenimi grozdi // vino iz grozdja te trte: piti mkat; dišeči mkat 2. tropsko drevo, katerega dišeči cveti in seme se uporabljajo kot začimba: seme mkata // pog. mkatni orešček, mkatni cvet: nastrgati mkat; začiniti obaro z mkatom; mkat in klinčki 3. nar. vzhodno pelargonija: okna so bila polna cvetočih fuksij in mkatov ◊ vrtn. mkatka, citronka
  15.      mkatélec  -lca m (ẹ̑) trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in mkatnim vonjem; mkat: občutljivost mkatelca za plesen // vino iz grozdja te trte: steklenica mkatelca; mkatelec in rebula
  16.      mkáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na mkat: mkatni nasadi / mkatni vonj ◊ agr. mkatni silvanec mkat z zelenkasto rumenimi grozdi; gastr. mkatni cvet poseni cveti mkata, ki se uporabljajo kot začimba; mkatni orešček drobnemu orehu podobno seme mkata, ki se uporablja kot začimba
  17.      mkátka  -e ž () vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: pelargonije in mkatke
  18.      mkátov  -a -o prid. () nanašajoč se na mkat: mkatova barva / pog. mkatov orešek mkatni oreščekagr. mkatova cvetica
  19.      mkéta  -e ž (ẹ̑) nekdaj pka z gladko cevjo, ki se polni spredaj s palico za nabijanje: nositi mketo na rami; okorne mkete; mkete in arkebuze
  20.      mketír  -ja m (í) 1. nekdaj vojak, oborožen z mketo: mketirji in arkebuzirji 2. nav. mn., ekspr. nerazdružljiv tovariš: on je bil eden od štirih nepozabnih teniških mketirjev / šalj. to so bili trije mketirji našega razreda
  21.      múšnica  -e ž () strupena goba, katere vidni del beta ima obroček, podzemni del pa je gomoljasto odebeljen: zastrupiti se z mnicami; kukmaki in mnice ♦ bot. panterjeva ali pegasta mnica; rdeča mnica; zelena mnica
  22.      mtácar  -ja m () ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk mtacar
  23.      mtáce  -tác ž mn.) ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si mtace
  24.      nabrusíti  in nabrúsiti -im dov. ( ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje ● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti nabrúšen -a -o: nabreni meči, noži ∙ jezik ima nabren kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo
  25.      nàdizkústven  -a -o prid. (-) knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva

   926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA