Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

URA (197-221)


  1.      magistratúra  -e ž (ȗ) 1. magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo 2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev ♪
  2.      mákrostruktúra  -e ž (ȃ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna s prostim očesom: makrostruktura kristala // publ. zgradba celotne družbe ali njenih večjih delov: jugoslovanska makrostruktura ♪
  3.      makulatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo ♪
  4.      manufaktúra  -e ž (ȗ) 1. ekon., v zgodnjem kapitalizmu proizvodnja z rokodelskim orodjem in že izvedeno notranjo delitvijo dela: zgodovinski pogoji za nastanek manufakture; prehod iz manufakture v strojno industrijo / volnarska manufaktura // podjetje s tako organizirano proizvodnjo: delati v manufakturi; razvoj zgodnjih manufaktur 2. trgovina, ki prodaja (tekstilno) blago, zlasti na metre: na križišču sta manufaktura in drogerija // redko (tekstilno) blago, ki se prodaja na metre: prodajati, proizvajati manufakturo ♪
  5.      matúra  -e ž (ȗ) zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; velika matura ♪
  6.      maturánt  -a m, im. mn. maturánti in maturántje (ā á) kdor opravlja ali je pred kratkim opravil maturo: spraševati maturante; letošnji maturanti / pog. tretješolci in maturanti učenci zadnjega razreda srednje šole ♪
  7.      maturántka  -e ž (ā) ženska oblika od maturant: maturanti in maturantke ♪
  8.      maturántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na maturante: maturantske skrbi / maturantski ples ♦ šol. maturantski izlet ♪
  9.      menzúra  -e ž (ȗ) nekdaj študentovski dvoboj s sabljo, mečem: napovedati menzuro; pokazal je brazgotine od menzur ◊ fiz. graduirana valjasta posoda za merjenje količine tekočine; muz. razmerje med velikostjo posameznih delov glasbila; razmerje med trajanjem posameznih notnih vrednosti v glasbeni pisavi od 13. do 16. stoletja; šport. razdalja med sabljačema na borilnem prostoru ♪
  10.      menzurálen  -lna -o prid. (ȃ) muz., v zvezah: menzuralna glasba glasba od 13. do 16. stoletja, zapisana z notami, ki zaznamujejo trajanje tonov; menzuralna notacija notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov ♪
  11.      míkrostruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala // publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda ♪
  12.      mikstúra  -e ž (ȗ) farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura ◊ muz. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov ♪
  13.      miniatúra  -e ž (ȗ) 1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti 2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi // knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur 3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah ◊ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah ♪
  14.      mondúra  -e ž (ȗ) star. uniforma: obleči si monduro; ponošena, vojaška mondura ♪
  15.      mónokultúra  -e ž (ọ̑-ȗ) knjiž. stalno gojenje iste kulturne rastline na istem zemljišču: uvajati monokulturo / proizvodnja je usmerjena k monokulturi / gozdna, poljska monokultura; riževe monokulture; monokultura kave ◊ ekon. gospodarstvo, ki se vključuje v svetovno delitev dela pretežno z enim proizvodom ♪
  16.      montúra  -e ž (ȗ) star. uniforma: obleči si ponošeno monturo; montura avstrijskega častnika ♪
  17.      múra  -e ž (ȗ) črnkasta žival, navadno krava: mura in belka ♪
  18.      muránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Murano: muranski kanali / muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ♪
  19.      muráva  -e ž (ȃ) nar. nizka, mehka trava: krave so mulile sočno muravo; murava okrog hlevov / posedati na muravi za hišo ♪
  20.      muskulatúra  -e ž (ȗ) anat. mišice telesa ali dela telesa; mišičje, mišičevje: človekova muskulatura; muskulatura roke / ekspr. figura z močno muskulaturo z močnimi mišicami ♪
  21.      nàdúra  -e ž (ȁ-ū) delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure ♪
  22.      natúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem ♪
  23.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  24.      naturálije  -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
  25.      naturalíst  -a m (ȋ) predstavnik naturalizma: francoski naturalisti ♪

   72 97 122 147 172 197 222 247 272 297  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA