Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (920-944)



  1.      atropín  -a m () farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči
  2.      avansírati  -am dov. in nedov. () ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala
  3.      avanturíst  -a m () kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist
  4.      ávdiovizuálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
  5.      ávkcija  -e ž (á) ekon. dražba, licitacija, zlasti na mednarodnem tržišču: kupiti, prodati na avkciji; ponudba in povpraševanje na svetovnih avkcijah krzna
  6.      avreóla  in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov
  7.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  8.      ávtocistêrna  -e ž (-) tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno; nafto so pripeljali z avtocisterno; avtocisterna s prikolico
  9.      avtográf  -a m () 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov
  10.      ávtointoksikácija  -e ž (-á) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa; samozastrupljenje
  11.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  12.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  13.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  14.      avtokracíja  -e ž () politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
  15.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  16.      avtomobilízem  -zma m () kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
  17.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  18.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota
  19.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  20.      avtopsíja  -e ž () 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla
  21.      ávtorádio  -a m (-) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio
  22.      ávtostóparka  tudi ávtoštóparka -e ž (-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
  23.      ázo...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: azobenzol / azobarvila in azo barvila
  24.      azurít  -a m () min. rudnina modri bakrov karbonat s hidroksilno skupino
  25.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke

   795 820 845 870 895 920 945 970 995 1.020  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA