Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (8.270-8.294)


  1.      taksón  -a m (ọ̑) biol. skupina organizmov, ki se uvršča v določeno sistematsko kategorijo ♪
  2.      táktičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na taktiko: a) narediti taktični načrt; taktična naloga / taktični cilj b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti 2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj; njegovo ravnanje ni bilo taktično ◊ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču táktično prisl.: taktično delovati; taktično se umakniti; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel ♪
  3.      táktik  -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
  4.      táktika  -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
  5.      taktizêrstvo  -a s (ȇ) ekspr. preračunljivo, okoliščine upoštevajoče ravnanje za dosego cilja: odklanjati taktizerstvo ♪
  6.      taktizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem ♪
  7.      táktovski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takt2: taktovska skupina / taktovski način urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob ♪
  8.      tálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
  9.      tále  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
  10.      tálec  -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami ♪
  11.      tálele  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila ♪
  12.      talílo  -a s (í) metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali: uporabljati kaj za talilo ♪
  13.      taljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da taliti: taljiva snov; taljiva žica pri varovalkah ◊ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C; težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C; teh. taljiva elektroda elektroda iz taljive snovi, ki se uporablja za dodajni material ♪
  14.      talón  -a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek ♪
  15.      tálov  -a -o prid. (ā) kem., v zvezi talovo olje olju podobna tekočina, ki nastane iz smole iglavcev pri izdelovanju sulfatne celuloze: uporaba talovega olja v industriji lakov ♪
  16.      tàm  prisl. (ȁ) 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda; pog. vi tam pri vratih, pomaknite se naprej / kje je gledališče? Tam na drugi strani ceste; tam gori na vrhu so razvaline gradu; vidite, tam, kjer cesta zavije v hrib, je nevaren ovinek; na tistem vrhu tam zidajo kočo / tu je svet močviren, tam pa se dviga in je rodoviten na tistem področju / tukaj pobarvaj zeleno, tam pa rumeno; cev tam pušča 2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki / star. doma je tam od Gorice iz Gorice, z Goriškega / ostanite tam, kjer ste; vedno se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujejo; kjer je prosila za pomoč, (tam) so ji pomagali; tam, kjer ne raste nič drugega, rastejo lišaji / kot poziv straže stoj, kdo tam / z oslabljenim pomenom: pesn. stoji, stoji tam beli grad; pog. nič ne dela, samo (tam) okrog se potepa 3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam, star. le-tam zaposlil / poglej v slovar, kaj tam piše / stal je na balkonu in od tam opazoval povorko / zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve pri njem 4. v zvezi s tu izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno: če primerjamo to področje z obmorskim, vidimo, da so tu zime ostre, tam pa mile / tu je pesnik uporabil drugačna izrazna sredstva kot tam v prej omenjenem, obravnavanem delu / pripoved je nadaljeval tam, kjer je prejšnji dan končal // v zvezi s tu, tukaj izraža enega od več nedoločenih krajev: srečali so tu samotnega pastirja, tam kakega turista / potres je zdaj tu zdaj tam, ne da se ga predvideti; tatvine so bile enkrat tukaj, enkrat tam; dela malo tukaj, malo tam, kakor se pokaže potreba / tu in tam je rastlo kako drevo tuintam; tu pa tam so plavali oblački tupatam 5. nar. tja: gremo tam; splezaj tam gor 6. v zvezi tam in tam izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: rojen tam in tam; študiral tam in tam; doma od tam in tam 7. nav. ekspr. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju: spet smo tam, kjer smo bili; zdaj so tam, ko jih nihče več ne upošteva 8. z oslabljenim pomenom poudarja približnost časovne določitve: tam nekje jeseni bodo o tem razpravljali; obiskal jih bo tam okrog novega leta; tam sredi drugega meseca se otrok že nasmehne ● ekspr. ključ smo izgubili, zdaj smo pa tam v neprijetnem, kočljivem položaju; ekspr. potrebna je največja previdnost, če ne smo tam bomo doživeli katastrofo; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; pog. živi tam čez v tujini; star. potovali so sem pa tam v različne smeri; star. sem pa tam, tam pa tam so se zbrale v kavarni semintja, kdaj pa kdaj; pri navajanju vira glej opombo 5 prav tam na istem kraju (v knjigi), v istem delu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju ♪
  17.      tamarínda  -e ž (ȋ) bot. visoko tropsko drevo z rumenkastimi cveti, katerega plodovi se uporabljajo v zdravilstvu in prehrani, Tamarindus indica: poprovci in tamarinde ♪
  18.      tamtám  -a m (ȃ) 1. muz. gong z zvokom nedoločene višine: udarec na tamtam 2. muz. lesen afriški boben: z rokami udarjati na tamtam; bobnanje tamtamov 3. publ. hrup, trušč: s svojim prihodom je povzročil velik tamtam / z velikim tamtamom sprejeta razprava ♪
  19.      tančíca  -e ž (í) zelo tanka in redka tkanina: kupiti tri metre tančice; rokavi iz tančice / ekspr. obleči se v tančice oblačila iz tančice // kos take tkanine, ki se uporablja zlasti za zakrivanje obraza: nositi tančico; spustiti tančico čez obraz; klobuk s tančico / poročna, žalna tančica // ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno tančici: tančica dima, megle; škrlatne tančice večerne zarje / pokrajino je prekrivala tančica snega tanka plast; pren. vse je bilo zavito v tančico skrivnosti ● ekspr. odgrinjati tančico s česa razkrivati kaj; knjiž. ugotavljati stilne tančice besedila odtenke ♪
  20.      tándem  tudi tandém -a m (ȃ; ẹ̑) 1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo: voziti se s tandemom / žarg., šport. tekmovanje tandemov dvojic, parov na tandemu 2. publ. skupaj nastopajoča dvojica, par: trenutno sta najboljši košarkarski tandem; politika sta se predstavila kot najnovejši tandem / režiser je ustvaril dobro predstavo v tandemu s scenaristom v sodelovanju; neskl. pril.: tandem vožnja ♦ teh. tandem stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tandemski stroj ♪
  21.      tándemski  tudi tandémski -a -o prid. (ȃ; ẹ̑) nanašajoč se na tandem: tandemski modeli koles / tandemsko kolo kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo ♦ teh. tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici ♪
  22.      tangírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. tikati se, zadevati: to me ne tangira / gospodarske spremembe tangirajo delovno organizacijo ◊ geom. imeti v skupni točki skupno tangento, dotikati se ♪
  23.      tanín  -a m (ȋ) kem. organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje, čreslovina: pridobivati tanin iz hrastovega lubja; raztopina tanina / tovarna tanina ♪
  24.      tankoplásten  tudi tenkoplásten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ā) ki je iz tanke plasti: tankoplastna obloga za tla ♦ elektr. tankoplastni upor ♪
  25.      tankovésten  tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled tankovéstno tudi tenkovéstno prisl.: tankovestno se držati navodil; tankovestno ravnati ♪

   8.145 8.170 8.195 8.220 8.245 8.270 8.295 8.320 8.345 8.370  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA