Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (76-100)



  1.      upočasnjevánje  -a s () glagolnik od upočasnjevati: upočasnjevanje vožnje / upočasnjevanje razvoja
  2.      upočasnjeváti  -újem nedov.) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem
  3.      upodabljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na upodabljanje: upodabljalna tehnika / igralčeva upodabljalna moč, sposobnost
  4.      upodábljanje  -a s (á) glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
  5.      upodábljati  -am nedov. (á) 1. predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: upodabljati bogove; upodabljati pravico kot žensko s tehtnico / upodabljati z barvami, s črtami / reliefi upodabljajo živali na reliefih so upodobljenegeom. upodabljati geometrijske tvorbe predstavljati jih z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije 2. predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: pisatelj upodablja življenje; upodabljati v knjigi preproste ljudi / upodabljati boj s kretnjami, z mimiko; filmsko, igralsko upodabljati / knjiž. glavnega junaka je na premieri upodabljal gost igral upodabljajóč -a -e: kipi, upodabljajoči grške junake; upodabljajoči umetnik umetnik, ki ustvarja umetniška dela z likovnimi sredstvi; upodabljajoča umetnost slikarstvo, kiparstvo, grafika upodábljan -a -o: realistično upodabljani kmetje
  6.      upodabljávec  -vca m () kdor upodablja: upodabljavec narave in ljudi / likovni upodabljavec / upodabljavec zahtevnih vlog
  7.      upodobítev  -tve ž () 1. glagolnik od upodobiti: upodobitev otroških glavic v marmorju; prepričljiva upodobitev naravnih lepot; upodobitev žalosti na obrazu / leposlovna upodobitev vstaje / igralska upodobitev dramskih likov predstavitev; upodobitev človeških usod v romanu prikaz 2. kar je upodobljeno: reliefne upodobitve na vazi; upodobitve bitk na steni / uspela filmska upodobitev novele
  8.      upodóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. predstaviti, izraziti kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: z nekaj črtami upodobiti zamisel / upodobiti žalosten izraz oči; upodobiti jezdeca, sončni zahod; upodobiti na platno, v kamen ♦ geom. upodobiti geometrijsko tvorbo predstaviti jo z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije 2. predstaviti, izraziti kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: v romanu je upodobil posebno vrsto žensk; filmsko upodobiti koga / knjiž. glavno junakinjo je igralka upodobila s pravo mero čustva odigrala, zaigrala upodóbljen -a -o: na slikah so upodobljeni dogodki iz vojne; upodobljena figura; realistično upodobljen človek
  9.      upodobítven  -a -o prid. () nanašajoč se na upodobitev: upodobitveni poskusi v slikarstvu / upodobitvena raven komedije
  10.      upodóbljenčev  -a -o (ọ̑) pridevnik od upodobljenec: izraz upodobljenčevega obraza; prodreti v upodobljenčevo duševnost
  11.      upodóbljenec  -nca m (ọ̑) kdor je upodobljen: prepoznati upodobljence; upodobljenci na sliki, znamkah
  12.      upodóbljenka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od upodobljenec: upodobljenke nosijo različna pokrivala; neznana upodobljenka
  13.      upodobljív  -a -o prid. ( í) ki se da upodobiti: upodobljiva zamisel / odrsko težko upodobljivo delo
  14.      upogíb  -a m () 1. glagolnik od upogniti: veja se je pri upogibu zlomila / upogib kolena, roke // fiz., teh. sprememba oblike telesa pri istočasnem prečnem delovanju nasprotnih sil, ki ne ležijo na isti premici: beton je občutljiv na upogib; odpornost na upogib / obremenitev na upogib upogibna obremenitev 2. mesto, kjer je kaj upognjeno: zravnati upogib / v upogibu lakti
  15.      upogibálen  -lna -o prid. () teh., v zvezi upogibalni stroj stroj za upogibanje pločevine, cevi: upogibalni in robilni stroj
  16.      upogibálka  -e [tudi k] ž () anat. mišica, ki upogiba del okončine: palčna upogibalka; upogibalke in iztegovalke
  17.      upogibálo  -a s (á) teh. orodje za upogibanje zlasti pločevine, cevi
  18.      upogíbanje  -a s () glagolnik od upogibati: upogibanje deske, palice / upogibanje noge v kolenu; upogibanje in iztegovanje podlakti
  19.      upogíbati  -am in -ljem nedov. () delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko: upogibati in razpirati veje; veter upogiba vrhove dreves; plamen zaradi prepiha migota in se upogiba / upogibati pločevino / jeklena palica se upogiba se da upogibati / upogibati in vzravnavati telo; hrbet se mu je zmeraj bolj upogibal krivil / upogibali so hrbte k tlom pripogibali so seekspr. upogibati hrbet, koleno pred kom uklanjati se, podrejati se // spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: po operaciji ni mogel upogibati kolena; upogibati in iztegovati prst; upogibati roko v zapestju upogibajóč -a -e: plazil se je skozi grmovje, upogibajoč šibje; pod težo let se upogibajoči ljudje
  20.      upogíben  -bna -o prid.) 1. nanašajoč se na upogib ali upogibanje: upogibna prožnost / upogibna stran komolca stran, na kateri se mišice ob upogibu krčijoteh. upogibna obremenitev obremenitev, pri kateri sili delujeta prečno v nasprotni smeri in ne ležita na isti premici 2. redko upogljiv: upogibna palica; rezilo ni upogibno
  21.      upogibljív  -a -o prid. ( í) ki se da upogibati: upogibljivo steblo
  22.      upogíbnica  -e ž () anat. upogibalka: poškodovana upogibnica
  23.      upogíbnost  -i ž (í) lastnost, značilnost upogibnega: upogibnost stebla
  24.      upogljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da upogniti: upogljiv jeklen trak; upogljiva cev, veja 2. ekspr. uklonljiv: upogljiv človek / upogljiv značaj
  25.      upogljívec  -vca m () ekspr. uklonljiv človek: upogljivci v stranki

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA