Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (751-775) 
- župánov -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo ♪
- županovánje -a s (ȃ) glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje ♪
- županováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo ♪
- župánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na župane: prevzeti županske posle / županska čast ♪
- župánstvo -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
- žúpen -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj ♪
- žúpica -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico ♪
- župlján in župljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečanje starejših župljanov ♪
- župljánka -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
- žúpnica -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva ♪
- župníja -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo; v dekaniji je več župnij; majhna, velika župnija; mestne župnije ♪
- župníjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnijo: župnijski urad; župnijska cerkev / župnijski svet / župnijska šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♦ rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo ♪
- žúpnik 1 -a m (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik ♪
- žúpnik 2 -a m (ȗ) 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik ♪
- žúpnikov -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnika, duhovnika: župnikova pridiga / župnikov pomočnik ♪
- župnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti župnik, delovati kot župnik: najprej je župnikoval na Dolenjskem ♪
- župníšče -a s (í) hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču ♪
- župníščen -čna -o (ȋ) pridevnik od župnišče: župniščna veža, vrata ♪
- žúpniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnike: župniško stanovanje / župniška služba ♪
- župníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnišče: župniški vrt / župniška kuharica ♪
- žúpski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mesto Župa v Srbiji: župske ulice / župski vinogradi / župska vina ♪
- á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
- abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika ♪
- abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv ♪
- abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
626 651 676 701 726 751 776 801 826 851 
