Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (745-769)


  1.      žúpanica  -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno huba ♪
  2.      županíja  -e ž (ȋ) 1. na Madžarskem v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: uprava županije / Železna županija // v ogrski monarhiji najvišja upravna enota; komitat: zastopniki županije 2. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja urad župana; županstvo: pred županijo se je zbrala skupina ljudi 3. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje; župa: županija krči gozd za pašnike ♪
  3.      županíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na županijo: županijsko ozemlje / županijsko uradništvo ♪
  4.      župániti  -im nedov. (á ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: župani več vasem ♪
  5.      župánja  -e ž (ā) 1. pog. predsednica skupščine občine, mesta: izvoliti županjo / mariborska županja 2. v nekaterih državah predstojnica mestne uprave: nekatera ameriška mesta imajo županje 3. star. županova žena: vplivna županja / mati županja ♪
  6.      župánji  -a -e prid. (ā) star. županov: županja hči ♦ jur. županje njive nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njive ♪
  7.      župánov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na župana: županova hči / županova posest / županovo delo ♪
  8.      županovánje  -a s (ȃ) glagolnik od županovati: opustiti, prevzeti županovanje; dolgoletno županovanje ♪
  9.      županováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja biti župan, opravljati županske posle: več let je županoval; dobro županovati 2. pog. biti predsednik skupščine občine, mesta: v času, ko je on županoval, se je mesto zelo razvilo ♪
  10.      župánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na župane: prevzeti županske posle / županska čast ♪
  11.      župánstvo  -a s (ȃ) v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja 1. urad župana: čakati na županstvu / občinsko županstvo 2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo ♪
  12.      žúpen  -pna -o prid. (ȗ) župnijski: župna cerkev ♦ rel. župni upravitelj župnijski upravitelj ♪
  13.      žúpica  -e ž (ú) nižje pog. juhica: skuhati župico ♪
  14.      župlján  in župljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečanje starejših župljanov ♪
  15.      župljánka  -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
  16.      žúpnica  -e ž (ȗ) jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno njiva ♪
  17.      župníja  -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo; v dekaniji je več župnij; majhna, velika župnija; mestne župnije ♪
  18.      župníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na župnijo: župnijski urad; župnijska cerkev / župnijski svet / župnijska šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♦ rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo ♪
  19.      žúpnik 1 -a m (ȗ) predstojnik župnije: župnik mašuje, pridiga; obred je opravil domači župnik; župnik in kaplan / stolni župnik ♪
  20.      žúpnik 2 -a m (ȗ) 1. etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: vsak član družine je dobil kos župnika 2. jur., nekdaj zemljišče, prepuščeno županu, navadno travnik ♪
  21.      žúpnikov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnika, duhovnika: župnikova pridiga / župnikov pomočnik ♪
  22.      župnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti župnik, delovati kot župnik: najprej je župnikoval na Dolenjskem ♪
  23.      župníšče  -a s (í) hiša, namenjena za prebivanje župnika in za župnijski urad: popravljati župnišče; stanovati v župnišču ♪
  24.      župníščen  -čna -o (ȋ) pridevnik od župnišče: župniščna veža, vrata ♪
  25.      žúpniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na župnike: župniško stanovanje / župniška služba ♪

   620 645 670 695 720 745 770 795 820 845  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA