Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (676-700)
- štúpati -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
- štuporámo prisl. (ȃ) navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih: nesti koga štuporamo; vzeti otroka (na) štuporamo ♪
- šúp -a m (ȗ) zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon ♪
- šúpa -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
- šúpelj -plja -e prid. (ú) zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla ♪
- šupljína -e ž (í) zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina ♪
- tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh ♪
- trdolupínast -a -o prid. (í) ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce ♪
- trúp -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
- trúpa -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
- trúpelce -a [pǝl] s (ū) manjšalnica od truplo: položiti trupelce v krsto ♪
- trúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trup: trupne mišice / trupni del letala ♪
- trúplo -a s (ú) 1. telo mrtvega človeka ali živali: truplo razpada, trohni; balzamirati, sežgati truplo; moško truplo / človeško, živalsko truplo / mrtvo truplo 2. star. telo: njeno truplo se je stresalo v joku; zdravo truplo ● ekspr. iti, stopati preko trupel ravnati skrajno brezobzirno; šalj. rad skrbi za svoje truplo rad dobro je in pije; ekspr. samo preko mojega trupla tega nikakor ne bom dovolil ♪
- tupája -e ž (ȃ) nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae ♪
- tupamáros in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
- tùpatàm in tù pa tàm prisl. (ȕ-ȁ) tuintam: ljudje so tupatam stali v gručah in se pogovarjali / tupatam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu ♪
- tupíranje -a s (ȋ) glagolnik od tupirati: kodranje in tupiranje / glavnik za tupiranje las ♪
- tupírati -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase tupíran -a -o: tupirani lasje; visoko tupirana pričeska ♪
- tupóljev tudi túpoljev -a m (ọ̑; ȗ) sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu: tupoljev je pristal; leteti s tupoljevom ♪
- ukalúpiti -im dov. (ū ȗ) ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo ukalúpljen -a -o: ukalupljen postopek; njegove pesmi so pogosto ukalupljene ♪
- ukalúpljati -am nedov. (ú) ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupljati delo, razprave ♪
- ukupíti in ukúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. nar. primorsko kupiti: ukupila si je nov plašč 2. zastar. odkupiti: hišo in kmetijo je ukupila teta / ukupiti se pri kom z delom ♪
- ustrúpati -am dov. (ȗ) nar. primorsko skrhati: ustrupati sekiro; kosa se je ustrupala ♪
- vkùp prisl. (ȕ) skupaj: držati prste vkup; stiskali so se vkup, da jih ni zeblo / pog. sklicati, zbrati (se) vkup sklicati, zbrati (se) / pogosto so bili vkup; učiti se, živeti vkup s kom / v medmetni rabi: otroci, vkup, zdaj je pravi čas; geslo kmečkih upornikov le vkup, le vkup, uboga gmajna / vse vkup se mu je zdelo smešno ● pog., ekspr. to boš sam zmogel, dosti te je vkup si velik, močen; pog. to ni vse vkup nič izraža nezadovoljstvo, nestrpnost; pog. vsi učenci v razredu držijo vkup se razumejo, med seboj podpirajo; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote; pog. denar ti kar vkup leti ga na lahek način zaslužiš; pog. tako sva tudi midva prišla vkup se spoznala, se zbližala; pog. kar boš vkup spravil, ti bodo vzeli zbral, privarčeval; pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
- vkúpaj prisl. (ȗ) star. skupaj: biti, živeti vkupaj; vkupaj sva hodila v šolo ♪
551 576 601 626 651 676 701 726 751 776