Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (670-694) 
- škrlúp -a m (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup // bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa ● nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano ♪
- škrlúpar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak ♪
- škrlúpast -a -o prid. (ȗ) agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje ♪
- škrúpelj -na in -plja [pǝl] m (ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov ∙ nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni ♪
- šlúpka -e ž (ȗ) voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke ♪
- štúpa -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom ♪
- štúpati -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
- štuporámo prisl. (ȃ) navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih: nesti koga štuporamo; vzeti otroka (na) štuporamo ♪
- šúp -a m (ȗ) zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon ♪
- šúpa -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
- šúpelj -plja -e prid. (ú) zastar. votel: šuplje drevo / šuplja repa puhla ♪
- šupljína -e ž (í) zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina ♪
- tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh ♪
- trdolupínast -a -o prid. (í) ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce ♪
- trúp -a m (ȗ) 1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine: upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup 2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod: tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ◊ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom ♪
- trúpa -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
- trúpelce -a [pǝl] s (ū) manjšalnica od truplo: položiti trupelce v krsto ♪
- trúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trup: trupne mišice / trupni del letala ♪
- trúplo -a s (ú) 1. telo mrtvega človeka ali živali: truplo razpada, trohni; balzamirati, sežgati truplo; moško truplo / človeško, živalsko truplo / mrtvo truplo 2. star. telo: njeno truplo se je stresalo v joku; zdravo truplo ● ekspr. iti, stopati preko trupel ravnati skrajno brezobzirno; šalj. rad skrbi za svoje truplo rad dobro je in pije; ekspr. samo preko mojega trupla tega nikakor ne bom dovolil ♪
- tupája -e ž (ȃ) nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae ♪
- tupamáros in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
- tùpatàm in tù pa tàm prisl. (ȕ-ȁ) tuintam: ljudje so tupatam stali v gručah in se pogovarjali / tupatam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu ♪
- tupíranje -a s (ȋ) glagolnik od tupirati: kodranje in tupiranje / glavnik za tupiranje las ♪
- tupírati -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je vedno tupirala / zna dobro tupirati lase tupíran -a -o: tupirani lasje; visoko tupirana pričeska ♪
- tupóljev tudi túpoljev -a m (ọ̑; ȗ) sovjetsko potniško ali vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Tupoljevu: tupoljev je pristal; leteti s tupoljevom ♪
545 570 595 620 645 670 695 720 745 770 
