Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (626-650) 
- superióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
- superiórnost -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
- súperlativ -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
- súperlativen -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna ♪
- súpermárket -a m (ȗ-ȃ) trg. velika samopostrežna trgovina: kupovati v supermarketu ♪
- súpermodêren -rna -o prid. (ȗ-é ȗ-ē) ekspr. zelo moderen: supermoderen avtomobil; supermoderno stanovanje ♪
- súpernóva -e ž (ȗ-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove ♪
- súperoksíd in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
- superponírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se: valovanji se superponirata ♪
- superpozícija -e ž (í) fiz. združevanje dveh ali več valovanj ♪
- súperprevóden -dna -o prid. (ȗ-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine ♪
- súperprevódnost -i ž (ȗ-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca ♪
- superprofit gl. super prid. ♪
- súperrevizíja tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
- súpersíla -e ž (ȗ-í) publ. velesila, zlasti Sovjetska zveza in Združene države Amerike: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila ♪
- supersónik -a m (ọ̄) žarg., aer. nadzvočno letalo: leteti s supersonikom ♪
- súperstruktúra -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
- súpertánker -ja m (ȗ-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker ♪
- súpertrdnjáva -e ž (ȗ-ȃ) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo ♪
- supervízor -ja m (ȋ) film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor ♪
- supín -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
- supírati -am nedov. in dov. (ȋ) v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji ♪
- suplemènt -ênta m (ȅ é) biblio. dodatni, dopolnilni zvezek, snopič; dodatek, dopolnilo: suplement k enciklopediji ♪
- suplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180° ♪
- suplénca -e ž (ẹ̑) šol. nadomeščanje začasno odsotnega učitelja: razpisati suplence; opraviti suplenco ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726 
