Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (520-544)


  1.      pupiláren  -rna -o prid. (ȃ) jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom pupilárno prisl.: pupilarno varne vloge ♪
  2.      pupílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. anat. zeničen: pupilni obseg ♦ med. pupilni refleks 2. jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom ♪
  3.      rabokúp  -a m (ȗ) jur. najem ali zakup: pogajati se o rabokupu / dati v rabokup ♪
  4.      rabokúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na rabokup: rabokupen predmet / rabokupna pogodba ♪
  5.      razčúpati  -am dov. (ȗ) nar. raztrgati: volk je razčupal ovci kožuh ♪
  6.      razstrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razstrupiti: razstrupitev plina ♪
  7.      razstrupíti  -ím dov., razstrúpil (ȋ í) odstraniti strup iz česa: kemično razstrupiti pline ♪
  8.      razstrúpljanje  -a s (ú) glagolnik od razstrupljati: razstrupljanje izpušnih plinov ♪
  9.      razstrúpljati  -am nedov. (ú) odstranjevati strup iz česa: razstrupljati plin ♪
  10.      razstrupljeválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
  11.      razstrupljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode ♪
  12.      razstrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
  13.      raztrúpati  -am dov. (ȗ) nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose ♪
  14.      reduplikácija  -e ž (á) lingv., lit. podvojitev: reduplikacija besede, korena ♪
  15.      rèokupácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna zasedba, ponovna osvojitev: avstrijska reokupacija Ilirskih provinc ♪
  16.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli ◊ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
  17.      rúpija  -e ž (ú) denarna enota Indije in nekaterih drugih držav: za delo mu je plačal le nekaj rupij / indonezijska, pakistanska rupija // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: porabil je zadnjo rupijo ♪
  18.      ruptúra  -e ž (ȗ) med. pretrganje, raztrganje notranjega organa: ruptura maternice, vranice // tako nastala poškodba, raztrganina ♪
  19.      sámoupráva  -e ž (ȃ-ȃ) 1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo / mestna samouprava // knjiž. neodvisnost, samostojnost: samouprava narodov glede jezika, šol 2. samoupravljanje: naša družbena ureditev sloni na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij ♪
  20.      sámoupráven  -vna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje: a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe / samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države / samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje ◊ jur. samoupravna sodišča sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom sámouprávno prisl.: samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja ♪
  21.      sámoupravljálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. samoupraven, samoupravljavski: uveljavljanje samoupravljalnih funkcij / samoupravljalni sistem / samoupravljalna družba ♪
  22.      sámouprávljanje  -a s (ȃ-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma ♪
  23.      sámouprávljati  -am nedov. (ȃ-á) kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati sámoupravljajóč -a -e: samoupravljajoča se družba ♪
  24.      sámoupravljávec  -vca m (ȃ-ȃ) kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev ♪
  25.      sámoupravljávski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev ♪

   395 420 445 470 495 520 545 570 595 620  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA