Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (451-475)
- osúpel -pla -o [ǝu̯] prid. (ú) nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled osúplo prisl.: osuplo pogledati, vprašati; prim. osupniti ♪
- osúpiti -im dov. (ú ȗ) knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti: njegov jezni pogled jo je osupil; govornikove besede so poslušalce osupile; brezoseb. osupilo jo je, da se je že vrnil osúpljen -a -o: osupljen ženski glas ♪
- osúpljati -am nedov. (ú) nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: hiša ga je osupljala s svojo razkošnostjo; nova odkritja ga vedno znova osupljajo ∙ publ. podatek, da se je večina diplomantov zaposlila v tujini, osuplja vznemirja, skrbi osupljajóč -a -e: občinstvo je navdušila osupljajoča izrazna moč igralcev ♪
- osupljív -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden ♪
- osupljívost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega: osupljivost novice, trditve ♪
- osúplost -i ž (ú) nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti ♪
- osúpniti -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo 2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel osúpnjen -a -o knjiž. osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; prim. osupel ♪
- osúpnjenje -a s (ȗ) glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti ♪
- osúpnjenost -i ž (ȗ) knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal ♪
- pin-up girl [pínáp gêrl] ž neskl., mn. tudi pin-up girls (ȋ-ȃ-é) zlasti v zahodnih deželah spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl ♪
- pòdgrúpa -e ž (ȍ-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija ♪
- podkupíti in podkúpiti -im dov. (ȋ ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen ♪
- podkúpljati -am nedov. (ú) knjiž., redko podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo ♪
- podkúpljenec -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec ♪
- podkupljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj ♪
- podkupljívec -vca m (ȋ) ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca ♪
- podkupljívost -i ž (í) lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost ♪
- podkupnína -e ž (ȋ) kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine ♪
- podkupoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce ♪
- podkupovánje -a s (ȃ) glagolnik od podkupovati: razširilo se je podkupovanje; podkupovanje s cigaretami ♪
- podkupováti -újem nedov. (á ȗ) dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom ♪
- pòdskupína -e ž (ȍ-í) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti: razdeliti kaj v skupine in podskupine ♪
- pòdzakúp -a m (ȍ-ȗ) jur. oddaja v zakup vzete stvari ali njenega dela v zakup tretji osebi: podzakup ladje / dati zemljišče v podzakup ♪
- pòdzakúpnik -a m (ȍ-ȗ) jur. kdor vzame kaj v podzakup: podzakupnik ladje ♪
- pòdžupàn -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á) nekdaj namestnik župana: župan in podžupan ♦ zgod. podžupan od 1814 do 1850 predstojnik podobčine ♪
326 351 376 401 426 451 476 501 526 551