Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (451-475)



  1.      osúpel  -pla -o [ǝ] prid. (ú) nav. ekspr. zelo začuden: osupel človek; bil je osupel; ves osupel je odkimal / osupel pogled osúplo prisl.: osuplo pogledati, vprašati; prim. osupniti
  2.      osúpiti  -im dov.) knjiž. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi; osupniti: njegov jezni pogled jo je osupil; govornikove besede so poslušalce osupile; brezoseb. osupilo jo je, da se je že vrnil osúpljen -a -o: osupljen ženski glas
  3.      osúpljati  -am nedov. (ú) nav. ekspr. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: hiša ga je osupljala s svojo razkošnostjo; nova odkritja ga vedno znova osupljajo ∙ publ. podatek, da se je večina diplomantov zaposlila v tujini, osuplja vznemirja, skrbi osupljajóč -a -e: občinstvo je navdušila osupljajoča izrazna moč igralcev
  4.      osupljív  -a -o prid. ( í) nav. ekspr. ki koga osupne: osupljiv prizor; osupljivi rezultati; osupljiva novica // zelo velik: dosegel je osupljiv uspeh; njegova odkritost je naravnost osupljiva osupljívo prisl.: osupljivo odgovoriti; osupljivo preprosto prikazati; fant je osupljivo priden
  5.      osupljívost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost osupljivega: osupljivost novice, trditve
  6.      osúplost  -i ž (ú) nav. ekspr. stanje osuplega človeka: na njenem obrazu se je kazala osuplost; kar zažvižgal je od osuplosti
  7.      osúpniti  -em dov.) nav. ekspr. 1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo 2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel osúpnjen -a -o knjiž. osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; prim. osupel
  8.      osúpnjenje  -a s () glagolnik od osupniti: prizor je vzbudil osupnjenje vseh navzočih / beseda ga je zbudila iz osupnjenja osuplosti
  9.      osúpnjenost  -i ž () knjiž. osuplost: njene oči so izražale osupnjenost; od osupnjenosti je kar obstal
  10.      pin-up girl  [pínáp gêrl] ž neskl., mn. tudi pin-up girls (--é) zlasti v zahodnih deželah spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl
  11.      pòdgrúpa  -e ž (-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija
  12.      podkupíti  in podkúpiti -im dov. ( ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen
  13.      podkúpljati  -am nedov. (ú) knjiž., redko podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo
  14.      podkúpljenec  -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec
  15.      podkupljív  -a -o prid. ( í) ki se da podkupiti: podkupljiv čuvaj
  16.      podkupljívec  -vca m () ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca
  17.      podkupljívost  -i ž (í) lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost
  18.      podkupnína  -e ž () kar se komu dá za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje: dati, ponuditi podkupnino; obsojen je bil zaradi poneverbe in sprejemanja podkupnine
  19.      podkupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce
  20.      podkupovánje  -a s () glagolnik od podkupovati: razširilo se je podkupovanje; podkupovanje s cigaretami
  21.      podkupováti  -újem nedov.) dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom
  22.      pòdskupína  -e ž (-í) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti: razdeliti kaj v skupine in podskupine
  23.      pòdzakúp  -a m (-) jur. oddaja v zakup vzete stvari ali njenega dela v zakup tretji osebi: podzakup ladje / dati zemljišče v podzakup
  24.      pòdzakúpnik  -a m (-) jur. kdor vzame kaj v podzakup: podzakupnik ladje
  25.      pòdžupàn  -ána m (- -á) nekdaj namestnik župana: župan in podžupan ♦ zgod. podžupan od 1814 do 1850 predstojnik podobčine

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA