Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (401-425)


  1.      nèuporába  -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile ♪
  2.      nèuporáben  -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
  3.      nèuporábljen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni ♪
  4.      nèuporabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva ♪
  5.      nèuporábnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo ♪
  6.      nèupoštévan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
  7.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  8.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  9.      nèupravíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
  10.      nèupravíčenec  -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
  11.      nèupravíčenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe ♪
  12.      nèuprizorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪
  13.      nèzaúpanje  -a s (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od zaupanja: nezaupanje do sodelavcev ga je oviralo pri delu; počasi je minevalo njeno nezaupanje vanj; ekspr. led nezaupanja se je začel počasi tajati / z nezaupanjem gleda v prihodnost ♪
  14.      nèzaúpen  -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
  15.      nèzaupljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo ♪
  16.      nèzaupljívec  -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec ♪
  17.      nèzaupljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
  18.      nèzaúpnica  -e ž (ȅ-ȗ) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica ♪
  19.      nèzaúpnost  -i ž (ȅ-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost ♪
  20.      nítroskupína  in nítro skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina iz enega atoma dušika in dveh atomov kisika ♪
  21.      obúp  -a m (ȗ) močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja: obšel ga je obup; spraviti v obup; novica ga je navdala z obupom; ekspr.: lotil, polastil se ga je obup; izbruhi jeze, obupa // nav. ekspr. stanje, ki je posledica tega čustva: iz obupa je začel piti; v obupu si je vzel življenje ● ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; ekspr. do obupa pusta pokrajina zelo ♪
  22.      obúpanec  -nca m (ȗ) ekspr. obupan človek: znašel se je med samimi obupanci; smeh obupanca ♪
  23.      obúpanka  -e ž (ȗ) ekspr. obupana ženska: slišal se je le jok obupanke ♪
  24.      obúpanost  -i ž (ȗ) stanje obupanega človeka: pasti v obupanost / prevzela ga je obupanost obup ♪
  25.      obúpati  -am dov. (ȗ) priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja: prehitro je obupal; zato še ni treba obupati; ekspr. nikar obupati // nav. ekspr. izgubiti upanje, prepričanje, da se bo kaj zaželenega uresničilo: obupala je, da ga bo še kdaj videla / starši so nazadnje obupali nad sinom; vojaki so obupali nad zmago, zastar. o zmagi obúpan -a -o: obupan človek; imel je obupan obraz; bil je ves, zelo obupan; prisl.: obupano se držati, gledati ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA