Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (395-419)
- nèskrupulóznost -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost ♪
- nèstrupén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪
- nèupíranje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja ♪
- nèupogljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da upogniti: neupogljiva palica; pren. neupogljiv človek; neupogljiv ponos, značaj; neupogljiva sila, volja ♪
- nèupogljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neupogljivega: neupogljivost materiala; pren. njegova neupogljivost jih je spodbujala; neupogljivost volje, značaja ♪
- nèupógnjen tudi nèupôgnjen -a -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje ♪
- nèuporába -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile ♪
- nèuporáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno ♪
- nèuporábljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni ♪
- nèuporabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva ♪
- nèuporábnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo ♪
- nèupoštévan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
- nèupoštévanje -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
- nèupoštéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
- nèupravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen ∙ neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati ♪
- nèupravíčenec -nca m (ȅ-ȋ) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne ♪
- nèupravíčenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe ♪
- nèuprizorljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪
- nèzaúpanje -a s (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od zaupanja: nezaupanje do sodelavcev ga je oviralo pri delu; počasi je minevalo njeno nezaupanje vanj; ekspr. led nezaupanja se je začel počasi tajati / z nezaupanjem gleda v prihodnost ♪
- nèzaúpen -pna -o prid. (ȅ-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz ♪
- nèzaupljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo ♪
- nèzaupljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec ♪
- nèzaupljívost -i ž (ȅ-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja ♪
- nèzaúpnica -e ž (ȅ-ȗ) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica ♪
- nèzaúpnost -i ž (ȅ-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost ♪
270 295 320 345 370 395 420 445 470 495