Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (395-419)



  1.      nèskrupulóznost  -i ž (-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost
  2.      nèstrupén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače
  3.      upíranje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od upiranja: neupiranje določbam, predpisom ♦ filoz. nauk o neupiranju religiozno-filozofski nauk L. N. Tolstoja, da se mora zlo sprejemati brez upiranja
  4.      upogljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da upogniti: neupogljiva palica; pren. neupogljiv človek; neupogljiv ponos, značaj; neupogljiva sila, volja
  5.      upogljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neupogljivega: neupogljivost materiala; pren. njegova neupogljivost jih je spodbujala; neupogljivost volje, značaja
  6.      upógnjen  tudiupôgnjen -a -o prid. (-ọ́; -ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje
  7.      uporába  -e ž (-) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile
  8.      uporáben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno
  9.      uporábljen  -a -o prid. (-) ki ni uporabljen: novi, še neuporabljeni predmeti; neuporabljene tiskovine / drugi prostori so ostali zaprti in neuporabljeni
  10.      uporabljív  -a -o prid. (- -í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva
  11.      uporábnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo
  12.      upoštévan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje
  13.      upoštévanje  -a s (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje
  14.      upoštéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno
  15.      upravíčen  -a -o prid. (-) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljenneprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur upravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati
  16.      upravíčenec  -nca m (-) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne
  17.      upravíčenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neupravičenega: presojati upravičenost in neupravičenost pritožbe
  18.      uprizorljív  -a -o prid. (- -í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva
  19.      nèzaúpanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od zaupanja: nezaupanje do sodelavcev ga je oviralo pri delu; počasi je minevalo njeno nezaupanje vanj; ekspr. led nezaupanja se je začel počasi tajati / z nezaupanjem gleda v prihodnost
  20.      nèzaúpen  -pna -o prid. (-ū) nezaupljiv: tvoj brat je zelo nezaupen človek; čedalje bolj nezaupen postaja do nje / če bi vedel, koliko je že narejenega, ne bi bil več tako nezaupen ne bi več dvomil / opazil je njegov nezaupni pogled boječi, preplašeni nèzaúpno prisl.: nezaupno mu je pogledal v obraz
  21.      nèzaupljív  -a -o prid. (- -í) ki ni zaupljiv: nezaupljiv človek; zelo nezaupljiva je do sosedov / pogledal ga je z nezaupljivim pogledom nèzaupljívo prisl.: nezaupljivo gledati; na vprašanja je odgovarjal nekoliko nezaupljivo
  22.      nèzaupljívec  -vca m (-) ekspr. nezaupljiv človek: nikomur ne zaupa, velik nezaupljivec je / ne da se prepričati, ta nezaupljivec
  23.      nèzaupljívost  -i ž (-í) lastnost nezaupljivega človeka: znan je po svoji nezaupljivosti / premagati nezaupljivost do vsega novega / pogodbe nista sklenila zaradi medsebojne nezaupljivosti nezaupanja
  24.      nèzaúpnica  -e ž (-) izjava, da člani kake skupnosti ne soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, dobiti nezaupnico / parlament je izglasoval vladi nezaupnico; publ. delavci so izrekli nezaupnico direktorju / po nezaupnici je vodstvo odstopilo; pren. s takim izborom je bila naši javnosti izražena nezaupnica
  25.      nèzaúpnost  -i ž (-ū) 1. nezaupljivost: prirojena nezaupnost mu je preprečevala vključevanje v družbo 2. nezaupanje: njegova nezaupnost me je žalila; medsebojna nezaupnost

   270 295 320 345 370 395 420 445 470 495  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA