Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UP (245-269) 
- eruptívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost eruptivnega človeka: pesnikova eruptivnost / eruptivnost njegovega pesniškega izraza ♪
- ex abrúpto [eks-] prisl. (ȗ) knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto ♪
- fótoupòr in fóto upòr -ôra m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti ♪
- glúp -a -o prid. (ȗ ú) zastar. neumen, nespameten: bil je glup; glupa ženska / imela ga je za glupega filistra / glup nasmeh; glupe gosposke šege glúpo prisl.: glupo vprašati ♪
- glúpec -pca m (ȗ) star. neumen, nespameten človek: to je pravi glupec ♪
- glúpost -i ž (ú) star. neumnost: iz oči mu je odsevala glupost / on da je sam in ubog, kakšna glupost ♪
- gorjúp -a -o prid. (ȗ ū) 1. knjiž. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenek: gorjup spomin; gorjupe življenjske izkušnje 2. zastar. ki je neprijetnega okusa kot pelin: gorjupa tekočina ∙ pesn. izpiti gorjupo čašo doživeti veliko hudega, težkega gorjúpo prisl.: gorjupo se je nasmehnil ♪
- gorjúpost -i ž (ū) knjiž. duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenkost: obšla jo je gorjupost / okusil je gorjupost življenja ♪
- grúpa -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med
narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje ♪
- grupácija -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen ♪
- grupáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi ♪
- grupáštvo -a s (ȃ) slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji ♪
- grúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- grupíranje -a s (ȋ) glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji ♪
- grupírati -am nedov. in dov. (ȋ) razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino ♪
- gúpi -ja m (ȗ) zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji ♪
- háuptman -a [hau̯p-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman ♪
- hrúp -a m (ȗ) 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup 2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa ● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja ♪
- hrúpen -pna -o prid., hrúpnejši (ū) 1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje // ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci 2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba hrúpno prisl.: hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno ♪
- hrupéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: ljudje in stroji hrupijo v mestu / vihar hrupi // ekspr. hrumeč se hitro premikati: avto hrupi navkreber ● knjiž., ekspr. samo on je kriv naše nesreče, je hrupel razvneto, ogorčeno govoril hrupèč -éča -e: hrupeč in tuleč so se oddaljevali; hrupeča množica ♪
- hrúpnež -a m (ȗ) ekspr. hrupen človek: bil je veseljak in hrupnež ♪
- hrúpnost -i ž (ū) lastnost, značilnost hrupnega: navadil se je južnjaške hrupnosti; hrupnost zabav / s svojo hrupnostjo je bil pravo nasprotje bratu ♪
- hrúpoma prisl. (ȗ) knjiž. s hrupom, hrupno: hrupoma odpreti okno, planiti v sobo ♪
- hrupòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot ♪
- hulahup tudi hula-hoop -a [-húp] m (ȗ) igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč ♪
120 145 170 195 220 245 270 295 320 345 
