Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UP (2.026-2.050)


  1.      frotíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na frotir: frotirne brisače / uporaba frotirnih tkanin frotirja ♪
  2.      fúks  -a m (ȗ) konj rjavkasto ali rumenkasto rdeče barve: kupil je mladega fuksa ♪
  3.      fungicíd  -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni: uporaba herbicidov in fungicidov v poljedelstvu ♪
  4.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪
  5.      funkcíjski  in fúnkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na funkcijo: funkcijska dolžnost; funkcijska doba ljudske skupščine poslovna / funkcijska klasifikacija naselij / funkcijska motnja organa / funkcijska vrednost ♪
  6.      funkcionálen  -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
  7.      funkcionalízem  -zma m (ȋ) knjiž. usmerjenost, ki poudarja namenskost, uporabnost: funkcionalizem v arhitekturi / usmeritev sociološke teorije v funkcionalizem ♪
  8.      furfuról  -a m (ọ̑) kem. brezbarvna oljnata tekočina, ki se uporablja kot topilo in za izdelavo umetnih vlaken ♪
  9.      furgón  -a m (ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: prevažati kruh v furgonu ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: truplo so prepeljali s furgonom ♪
  10.      fuzikládij  -a m (á) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  11.      ga  rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
  12.      gáčenje  -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje ♪
  13.      gàd  gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á) 1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa // strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada ∙ ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen 2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je ♪
  14.      gádji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna ♪
  15.      gájba  -e ž (ȃ) 1. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo: zbijati gajbe; krompir so zložili v gajbe / kupil je gajbo grozdja 2. star. (ptičja) kletka: ptica se še ni privadila gajbe 3. ekspr. tesen, zaprt prostor: vratar je tičal v stekleni gajbi ob stopnišču ♪
  16.      gájiti se  -im se nedov. (ȃ) nar. predajati se udobju, razvajati se: omahoval je med mehkužnim občutkom, da bi se gajil, in sklepom, da hoče biti čvrst (J. Galsworthy - O. Župančič) ♪
  17.      galanteríja  -e ž (ȋ) 1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija; konfekcija in galanterija // trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji 2. star. galantnost: pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje ♪
  18.      gálica  -e ž (ȃ) 1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo 2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico; škropiti z modro galico ♪
  19.      galicízem  -zma m (ȋ) lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov ♪
  20.      galikánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682 ♪
  21.      galopáda  -e ž (ȃ) vet. galop: z neskladno galopado na koncu si je konj pokvaril vse upe na uspeh ♪
  22.      galún  -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
  23.      gánglij  -a m (ā) anat. skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju, živčni vozel: veriga ganglijev vzdolž hrbtenice ♪
  24.      ganíti  in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno ♪
  25.      garáža  -e ž (ȃ) zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo; spraviti avto, traktor v garažo; etažna, montažna garaža ♪

   1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA