Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UK (3.076-3.100)


  1.      pôdkev  -kve ž (ó) polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve // ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob ◊ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu ♪
  2.      podkóvstvo  -a s (ọ̄) dejavnost podkovskih kovačev: ukvarja se s podkovstvom ♪
  3.      podkrepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve ♪
  4.      podládje  -a s (ȃ) navt. ugreznjeni del ladje, čolna: luknja v podladju ♪
  5.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  6.      podložíti  -ím dov., podlóžil (ȋ í) 1. položiti, dati pod kaj z določenim namenom: podložiti komu blazino; podložiti desko, kamen; podložiti roko pod glavo / podložiti kolo (s kamnom), da voz ne bi drsel nazaj // dati valiti: podložiti koklji jajca 2. prišiti, prilepiti podlogo: podložiti obleko, suknjič / podložiti hlače na kolenih 3. zastar. podrediti, podvreči: vojskovodja je podložil vladarju novo deželo; podložiti si pokrajino / podložiti čustva razumu ● ekspr. starši so ga dobro podložili mu dali dobro gmotno osnovo; pog. le dobro se podloži za dolgo pot najej, nasiti ◊ film., rad. podložiti sliko dodati ji glasbo; muz. podložiti besedilo melodiji dodati ga; obrt. podložiti gumbnico okrepiti gumbnico s prednjimi vbodi, preden se obzanka podložèn -êna -o: z ovčjim krznom podloženi škornji; podložena deska se je zlomila ♪
  7.      podlóžka  -e ž (ọ̑) teh. ploščica za podlaganje pod kovično glavo, vijačno glavo, matico: kovinska podložka; vijak, podložka in matica / nasadna podložka; varnostna podložka ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije ● zastar. suknjič z raztrgano podložko podlogo ♪
  8.      podmének  -nka m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju otrok, ki ga bajeslovno bitje podtakne namesto ukradenega otroka: verovanja v podmenke / šele po dolgih letih, pravi pesem, se je razkrilo, da je podmenek ♪
  9.      podmétati  -am tudi -éčem nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. metati pod kaj: podmetal mu je polena ● zastar. podmetal jim je ukradeni denar podtikal ♪
  10.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  11.      podóbar  -ja m (ọ̑) 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji 2. star. rezbar: podobar in pozlatar 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja ♪
  12.      podólžnik  -a [u̯ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki ♪
  13.      podpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od podpirati: podpiranje ranjenca / podpiranje trama, strešne konstrukcije / gmotno podpiranje nadarjenih študentov / podpiranje predloga, idej ♪
  14.      podplàt  -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala ∙ pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža ♪
  15.      podrápati  -am in -ljem dov. (ā) star. opraskati, odrgniti: podrapal ga je po obrazu; do krvi si je podrapal koleno // popraskati, podrgniti: pes je podrapal s kremplji podrápan -a -o 1. deležnik od podrapati: biti podrapan po rokah 2. nar. ponošen, obrabljen, raztrgan: podrapan suknjič; podrapane hlače / stanovati v podrapani baraki ♪
  16.      podréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: skušal ga je podrejati; noče se več samo podrejati; starše je spoštoval in se jim popolnoma podrejal / podrejal se je njegovim ukazom 2. navadno z dajalnikom delati, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: zasedene pokrajine so podrejali matični deželi / vse je podrejal svoji oblasti 3. navadno z dajalnikom delati, da je kaj v odnosu do česa drugega a) manj pomembno: osebne koristi je podrejal skupnim b) odvisno: podrejati vožnjo prometnim pravilom ♪
  17.      podrtíca  -e ž (í) gozd. od vetra ali snega podrto drevo: bukova podrtica ♪
  18.      podrúžbiti  -im dov. (ū ȗ) 1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v družbeno: podružbiti rudnike, tovarne / podružbiti gospodarstvo / podružbili so vsa proizvajalna sredstva 2. narediti, da se državne funkcije prenesejo na samoupravne organizacije in institucije: podružbiti politiko, znanost podrúžbljen -a -o: podružbljene banke, tovarne; podružbljena znanost ♦ soc. podružbljeno delo produkcija na podlagi delitve dela ♪
  19.      podšíti  -šíjem dov., podšìl (í ȋ) s šivanjem obložiti znotraj: podšiti plašč s krznom; podšiti hrbtno stran suknjiča ♦ obrt. podšiti čevlje prišiti zgornji del ali del zgornjega dela na notranjik ali vmesni podplat podšít -a -o: s svilo podšita obleka ♪
  20.      podšív  -a m (ȋ) kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / redko podšiv plašča se je strgal podloga ♪
  21.      podtíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od podtikati: ugotovil je, da gre za podtikanje ukradenega blaga / preprečevati različna podtikanja; podtikanje dokazov / osebno žaljiva podtikanja ♪
  22.      podtíkati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila ♪
  23.      podvláka  -e ž (ȃ) 1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako 2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako ♪
  24.      podvózje  -a s (ọ̑) spodnji del vozila, ki povezuje kolesa med seboj in s pogonskim mehanizmom: izboljšati, pregledati podvozje; jekleno, železno podvozje; podvozje avtomobila, letala, vagona / deli, konstrukcija podvozja ♪
  25.      podvzémati  -am nedov. (ẹ̑) publ. ukrepati, lotevati se: marsikaj je podvzemal, vendar se razmere niso spremenile / videti je, da podvzema nekaj pomembnega / podvzemati ukrepe za gospodarsko stabilizacijo ukrepati ∙ publ. podvzemati velike napore za kaj zelo se truditi, si prizadevati za kaj ♪

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA