Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UK (2.551-2.575)
- nèmóder -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
- nèmodêren -rna -o prid. (ȅ-é ȅ-ē) ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek ♪
- nèmóten -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati ♪
- némščina -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
- nemúden -dna -o prid. (ū) star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep nemúdno prisl. nemudoma: nemudno odpotovati, poslati ♪
- nènasílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
- nèobstojèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
- nèodlóčen -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
- nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
- nèogíben -bna -o prid. (ȅ-ȋ) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
- nèpazljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepazljivega človeka: nepazljivost učencev ga je pri pouku zelo motila / do nesreče je prišlo zaradi nepazljivosti uslužbencev ♪
- nèpedagóški -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni pedagoški: nepedagoški ukrep / pedagoški in nepedagoški poklici ♪
- nèpogréšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄) star. nepogrešljiv: to so nepogrešni ukrepi / stal je tam z nepogrešno cigareto v ustih ♪
- nèpoklícen -cna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni poklicen: poklicna in nepoklicna dejavnost / nepoklicne igralske družine nèpoklícno prisl.: nepoklicno se ukvarjati s čim ♪
- nèpopáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca ♪
- nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
- nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost ● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen ◊ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- nèprikládnost -i ž (ȅ-á) neprimernost: opozarjali so ga na neprikladnost novega ukrepa ♪
- nèprilagojênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost ♪
- nèrazpoložênje -a s (ȅ-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti ♪
- nèréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni reden: pozimi je pouk v oddaljenih krajih zelo nereden; neredno plačevanje dolga / neredna prehrana ♦ med. neredna menstruacija ♪
- nèrédnost -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju ♪
- nèrentabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
- nèsistemátičnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva ♪
2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651