Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UK (1.301-1.325) 
- frotté in frote -ja [froté] m (ẹ̑) tekst. tkanina iz zankastega sukanca, tkana v platneni vezavi: obleka iz frottéja ♪
- fŕr medm. (ȓ) izraža odlet, zlet ptice: vrabec me je zagledal, frr, in že ga ni bilo; frr(r) na bukev ♪
- fúcati -am tudi fúcati se -am se nedov. (ȗ) 1. igrati se otroško igro, pri kateri se navadno s kovanci spravlja manjši kovanec na določeno mesto: fucali so na šolskih klopeh; fucati pred poukom 2. igrati se otroško igro, pri kateri se mečejo kovanci in o dobitku odloča določena stran kovanca: zunaj so otroci fucali; fucali so za denar ♪
- funkcionálen -lna -o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi: funkcionalni in lepi izdelki; moderna kuhinja je funkcionalna / trobenta je vseskozi funkcionalna 2. nanašajoč se na funkcijo: funkcionalna enota v organizmu / funkcionalna razlika med dramskim tekstom in filmskim scenarijem / funkcionalna razbremenitev centrale delovna; funkcionalna zmogljivost organov / funkcionalna pristojnost sodišč funkcijska ◊ fin. funkcionalni izdatki izdatki za opravljanje nalog, zaradi katerih je ustanova ustanovljena; kem. funkcionalne skupine atomske skupine, ki se pojavljajo v različnih spojinah in jim dajejo značilne reakcijske lastnosti; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami; ped. funkcionalno znanje znanje, ki ga kdo tako osvoji, da ga lahko uporablja v praksi funkcionálno prisl.: funkcionalno opremiti stanovanje; funkcionalno organizirana družba ♪
- futurologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje prihodnji razvoj človeštva, možnosti življenja v prihodnosti: ukvarjati se s futurologijo; razvoj futurologije ♪
- fuzít -a m (ȋ) petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo: v velenjskem lignitu je fuzit še lepo viden ♪
- gáča -e ž (ā) 1. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: bukova gača 2. alp. na koncu zaprta ozka dolina med gorami: preiti gačo ♪
- gádina -e ž (ā) luknja, kraj, kjer so gadje: z mahom porasle gadine ♪
- gádovina -e ž (á) luknja, kraj, kjer so gadje: iskati gadovine ♪
- galénika -e ž (ẹ̄) farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov: v lekarni sta oddelka za recepturo in galeniko ♪
- galenízem -zma m (ȋ) med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni ♪
- galonírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji ♪
- galvánika -e ž (á) teh. nauk o kemičnih učinkih električnega toka ♪
- galvanizêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z galvaniziranjem: podjetje išče več galvanizerjev ♪
- gamáša -e ž (ȃ) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše ♪
- gáms in gàms gámsa m (ā á; ȁ á) zelo hitra gorska žival z na koncu kavljasto ukrivljenimi rogovi: streljati gamse; prsk, žvižg gamsa; trop gamsov; skače kot gams // samec te živali: gams stražar je zabrlizgal ♪
- gámsov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / žarg. gamsova brada gamsov čop ♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku ♪
- ganíti in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je
z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno ♪
- garibaldínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk ♪
- gasílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z gašenjem ali je član gasilskega društva: gasilci so se pripeljali na kraj požara; tudi pomoč poklicnih gasilcev ni zalegla; gasilci v bleščečih čeladah / ob povodnji so pomagali vojaki, gasilci in reševalci ♪
- gasílstvo -a s (ȋ) dejavnost gasilcev: razmah gasilstva; zakon o prostovoljnem gasilstvu / tukajšnje gasilstvo se je dobro pripravilo na akcijo gasilci, gasilska četa ♪
- gastronóm -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana ♪
- gastronomíja -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
- genétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
- geodezíja -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart ♪
1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 
