Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tula (6-30)


  1.      fístula  -e ž (ȋ) med. patološki odvodni kanalček iz gnojnega žarišča: po fistuli se izceja gnoj; kožne fistule; fistula na dlesni ♪
  2.      gratulácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. čestitka, voščilo: sprejemati gratulacije; zahvaliti se za gratulacije ♪
  3.      gratulánt  -a m (ā á) knjiž. kdor čestita, vošči: prišlo je veliko gratulantov ♪
  4.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
  5.      kapitulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja ♪
  6.      kapitulánt  in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant ♪
  7.      kapitulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika ♪
  8.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  9.      kapitulár  -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja ♪
  10.      kapitulár  -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega ♪
  11.      kartulár  -ja m (á) zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular ♪
  12.      portulák  -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z mesnatim steblom in belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca grandiflora ♪
  13.      postulát  -a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred sprejemom v noviciat ♪
  14.      rekapitulácija  -e ž (á) knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo ♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov // ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev ♪
  15.      sítula  -e ž (ȋ) kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah ♪
  16.      štúla  -e ž (ú) izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka ● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni del zavezane polne vreče ♪
  17.      štúlast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na štulo: štulasta pokrivala ∙ nar. kako je danes štulast nejevoljen, jezen ♪
  18.      títula  -e ž (ȋ) 1. star. naslov, naziv: podeliti komu titulo doktor znanosti / prejel je titulo mednarodnega mojstra 2. nekdaj napis na knjigi, pod umetniško sliko, ki v verzu ali prozi pojasnjuje njeno vsebino: srednjeveške titule ♪
  19.      titulár  -ja m (ā) knjiž. kdor ima določen naslov, naziv: imenovanje titularja ♦ jur. kdor ima kako službo ali pravico; kdor ima le naslov kake funkcije, ne da bi jo dejansko opravljal ♪
  20.      tituláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima določen naslov, naziv: titularni svétnik ♦ jur. titularni konzul častni konzul; rel. titularni škof naslovni škof ♪
  21.      titulatúra  -e ž (ȗ) knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev ♪
  22.      bréza  -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič) ♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro ♪
  23.      brezpogójen  -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
  24.      domobránstvo  -a s (ȃ) 1. protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej: formiranje domobranstva // redna vojska v Nezavisni državi Hrvatski: razpad domobranstva ob koncu vojne 2. zgod. deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo ♪
  25.      dúlo  -a s (ú) redko izbočeni del klobuka; štula: jabolka so nabirali v dulo in v rokave ♪

   1 6 31  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA