Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Tros (801-825)


  1.      poznáti  -znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti; dobro, navidez, pobliže, slabo poznati; poznajo ga kot, zastar. za poštenjaka; midva se pa že poznava / nikoli ne bo drugačen, saj ga poznam 2. vedeti (za) kaj, biti seznanjen s čim: bal se je približati stražarju, ker ni poznal gesla; poznati pot; poznati pravila, zakone; to pravljico pozna vsak otrok; dobro poznam ta problem; razmere pozna do podrobnosti; pog. svoj klobuk bom pa ja poznal / to hišo poznam sem jo že videl / mlad je še in ne pozna življenja // imeti s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: moderne glasbe ne pozna; dobro pozna evropsko književnost; pozna svojo stroko; malokdo tako pozna Prešernove poezije kot on / poznati imena rastlin; za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika znati, obvladati; not ne pozna jih ne zna brati 3. ekspr. vedeti za značilnosti kakega pojava, zlasti negativnega: dobro pozna fašizem in njegove metode; pozna njegove napake; poznam ta strah, ni mi treba razlagati 4. nav. ekspr. biti v določenem, navadno dobrem odnosu s kom: on bo že dobil službo, ker oče pozna direktorja; pozna se s profesorjem 5. ekspr. ozirati se na koga, upoštevati ga: starše pozna samo, kadar jih potrebuje / nihče ga ni poznal v nesreči mu ni pomagal 6. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z nikalnico izraža, da to, kar določa sobesedilo, pri osebku obstaja: materina ljubezen ne pozna mej; nobene mere ne pozna; on ne pozna milosti, opravičevanja; te navade pri nas ne poznamo; nobene olike ne pozna; počitka sploh ne pozna; te dežele ne poznajo snega; takrat je še poznal srečo, veselje ● nižje pog. nobenega heca ne pozna je resen, ne mara potegavščin; bolnik nikogar ne pozna ni pri zavesti; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. ti še ne poznaš ljudi po mojem mnenju so ljudje slabi; ekspr. kako sem mogel to storiti, sam sebe ne poznam zelo sem začuden nad svojim dejanjem, ravnanjem; ekspr. če to narediš, te ne poznam več nočem imeti opravka, stikov s teboj; ekspr. vidva sta mi skrila denarnico, saj vaju poznam vem, da sta nagajiva; ekspr. pozna ga do jeter, do obisti pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; še ne pozna na uro ne zna razbrati časa z ure; zastar. ne pozna ga več za svojega sina ne prizna, ne šteje; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; poznam ga kot slab denar, kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih poznáti se biti viden, kazati se: bolezen se ji pozna na obrazu; na tej preprogi se pozna vsaka stopinja; pozna se mu, da ni spal; po govorici se mu pozna, da ni domačin / noseča je, pa se ji še nič ne pozna ● delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; ekspr. pijača se mu kar precej pozna je precej vinjen; pog. njemu se res ne poznajo leta videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. podražitev se mu zelo pozna zaradi podražitve potroši dosti več; ekspr. tega ne bom končal do roka, saj se poznam vem, koliko zmorem; ekspr. škoda besed, saj se poznamo vem, kako mislite o stvari; prim. poznan ♪
  2.      práčica  -e ž (á) bot. vsak od dveh trakov, ki ovijata tros pri nekaterih praprotnicah ♪
  3.      pràg  prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagal ● prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ alp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  4.      práktičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost praktičnega: poudarjati praktičnost šolskega pouka / praktičnost oblačil / ženska praktičnost / presenetila ga je njegova bistrost in praktičnost ♪
  5.      práproten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / poljud. praprotno seme trosi praproti ♪
  6.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice ♪
  7.      práprotov  -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / poljud. praprotovo seme trosi praproti ♪
  8.      právden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravdo: pravdni stroški; pravdna zadeva / pravdna stranka / zastar. pravdna palača sodna palača / pravdni postopek sodni postopek, s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem ♪
  9.      prebítek  -tka m (ȋ) 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote // zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na prebitek; časa ima na prebitek; vsega ima na prebitek / prostora je bilo za vse na prebitek dovolj 2. znesek, za katerega je presežen določeni, potrebni znesek: pridržati si prebitek pri obračunu / z nabranim denarjem so poravnali vse stroške, še prebitek je bil še ostalo je / zastar. trgovina je imela velik prebitek dobiček ◊ ekon. bilančni prebitek znesek, za katerega aktiva presega pasivo, če v njej ni izkazan nerazdeljeni dobiček ♪
  10.      prebrísan  -a -o prid. (ȋ) 1. ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati: sin je zelo prebrisan; prebrisano dekle // ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, bistrost: deček s prebrisanim obrazom; prebrisan odgovor 2. star. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; bister: učenec ni bil prebrisan / Za uk si prebrisane glave (V. Vodnik) bister, nadarjen prebrísano prisl.: prebrisano ravnati ♪
  11.      predeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predelovanje: predelovalni stroški / predelovalni postopek / predelovalni obrat; predelovalne naprave / predelovalna industrija ♪
  12.      prèdfílm  -a m (ȅ-í) kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko ♪
  13.      prèdkál  -í [al in au̯] ž (ȅ-ȃ) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal ♪
  14.      prèdkalkulácija  -e ž (ȅ-á) ekon. računsko predvidevanje stroškov zaradi ugotavljanja cene proizvodu ali storitvi: ukvarjati se s predkalkulacijo / predkalkulacija stroškov ♪
  15.      prèdkrílce  -a s (ȅ-ȋ) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala ♪
  16.      predléžje  -a s (ẹ̑) teh. skupek strojnih delov za prenašanje vrtenja, spreminjanje vrtilne hitrosti, zlasti pri transmisijah: predležje se je pokvarilo / jermensko, zobniško predležje ♪
  17.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  18.      predočevánje  -a s (ȃ) glagolnik od predočevati: grafično predočevanje odvisnosti hitrosti od časa; predočevanje problemov; predočevanje stanja v državi ♪
  19.      predpísati  in predpisáti -píšem dov., predpíšite (í á í) ukazati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: predpisati kakovost, mere, obliko česa; predpisati način pouka; predpisati omejitev hitrosti; predpisati z zakonom b) kaj je kdo dolžen opraviti, izpolniti: zdravnik mu je predpisal dieto, ležanje / predpisati davke; pren. to vlogo so mu predpisali drugi ♦ jur. predpisati kazen predpísan -a -o: gibati se v predpisanem ritmu; predpisani učbeniki; dolžina ni predpisana; za to je predpisana kazen strogega zapora ♪
  20.      prèdračún  -a m (ȅ-ȗ) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu ♪
  21.      prèdračúnski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški ♪
  22.      predújem  -jma m (ú) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska: dati, izplačati predujem; poslal mu je predujem za naslednji roman / predujem na plačo ♦ jur. znesek, ki ga založi stranka za stroške, nastale v dokaznem postopku ♪
  23.      preglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje ♪
  24.      prehiteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehitevanje: prehitevalni pas / prehitevalna hitrost ♪
  25.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA